Kljub visoki brezposelnosti na Kočevskem delavcev ne najdejo

Veliko brezposelnih čaka na upokojitev, so zaradi zdravstvenih težav nezaposljivi ali pa delajo v sivi ekonomiji, pravi predsednik upravnega odbora ribniškega Inlesa Andrej Mate. 

"Ribnici se obeta šest projektov, zato se bodo potrebe po delovni sili v prihodnosti še povečale. Glavna bojazen tujega partnerja, ki bo potreboval okoli sto ljudi, pa je, kje bo dobil strokovni kader," dodaja Mate.

Podobne izkušnje imajo tudi v nekaterih kočevskih podjetjih. "Poleti smo našo dejavnost povečali, a smo si morali pomagati z dijaki in študenti, saj zainteresiranih za delo ni bilo. Partner pa nam sedaj grozi, da bo proizvodnjo prenesel drugam," o svoji izkušnji pravi tehnični direktor podjetja Recinko Stanislav Gabrič.

Da je v evidencah zavoda za zaposlovanje kar nekaj posameznikov, ki si zaposlitve pretirano ne želijo, potrjuje tudi vodja kočevsko-ribniškega Urada za delo Romana Lapajne. "Ljudje, ki so brezposelni že dalj časa, čakajo le na pomoč države in jih je za delo težko animirati," pravi Lapajnetova, ki rešitev vidi v samozaposlovanju, socialnem podjetništvu in povečanju javnih del. Čeprav slednja za državo predstavljajo precejšen strošek, pa so pomembna prav zaradi motivacije in ohranjanja socialne in delovne mreže posameznikov, še meni Lapajnetova.

Črnoglede statistike podjetnikov ne brigajo

"Zaostanki jugovzhodne regije, v katero sodi šest občin, so precejšnji in so primerljivi s Pomurjem in Koroško. Čisti dobiček je upadel za 12 odstotkov, za 61 odstotkov pa se je povečala čista izguba," je nekaj podatkov povzel samostojni svetovalec pri ljubljanski območni enoti zavoda za zaposlovanje Igor Vrhovec. Brezposelnost se je znižala le v Loškem Potoku in Kostelu, za več kot 100 odstotkov pa je v letu dni narasla v Osilnici, pravijo statistike, ki pa podjetnikov ne zanimajo. Sami hočejo le odgovore na konkretna vprašanja, in sicer ali bodo imeli dovolj naročil, kakovostne izdelke in kupca, ki jih bo kupil. "Država bi morala namesto zniževanja gospodarstva ustvariti pogoje za njegovo rast. Mi predvsem pričakujemo pomoč, ne pa negativnega pristopa," je dejal Benjamin Henigman iz podjetja Fipis.

Rešitve so, zanje bi si morala prizadevati tudi vlada

A predlogi za ukrepe že obstajajo, le vlada ni bila nikoli pravi sogovornik, zatrjuje direktor družbe Melamin Srečko Štefanič. Ta naložbo v prihodnost vidi v inovacijah in znanstvenikih, podjetja, ki zaposlujejo mlade raziskovalce, pa bi morala biti razbremenjena vseh prispevkov zanje. Štefanič pogreša tudi boljše lokalno sodelovanje, zato se njegovo podjetje namesto z domačini ali sosedi povezuje z notranjsko-kraško regijo.

Podjetniki med predlogi za izboljšanje stanja omenjajo večjo konkurenčnost in fleksibilnost trga, prekvalifikacije in dodatna usposabljanja delavcev ter povezanost gospodarstva in znanosti, ki je sedaj namenjena sama sebi. Izboljševalne posege potrebuje šolski sistem, ki vse bolj znižuje izobrazbene kriterije in proizvaja diplomante brez znanja. Spremembe bi koristile tudi zavodu za zaposlovanje, ki bi moral brezposelne precej bolj angažirati. "Nepripravljenost deleža nezaposlenih, da bi poprijeli za vsako delo in si s tem odprli pot nazaj na trg, je naša boleča rana. Vendar pa mora človek računati predvsem nase in šele nato apelirati na pomoč sistema. Prav to pravilo je še posebno pomembno v kriznih razmerah," je na srečanju podjetnikov in županov kočevsko-ribniške regije dejala predsednica ljubljanske območne gospodarske zbornice Marta Turk.