Vlada za področje okolja ni dobila ocene dobro

»V Ljubljani in Mariboru je vrednost onesnaženosti z dušikovimi oksidi presežena za približno 100, v Novi Gorici in Celju za približno 60, v Trbovljah pa za približno 20 odstotkov,« opozarjajo avtorji projekta Ogledalo vladi 2010: zeleni nevladni monitor. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)

"Sporočilo našega projekta je, da Slovenija ima sicer sprejeto okoljevarstveno zakonodajo, vendar je njeno izvajanje pomanjkljivo oziroma se sploh ne izvaja," je nazorna Gaja Brecelj z Umanotere. Avtorji raziskave zato tudi pozivajo vlado, da mora zaradi neskladja med predvolilnimi zavezami in zakonodajo na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja v drugi polovici svojega mandata zaveze vzeti bolj resno in pokazati odgovornost svoje politike na okoljevarstvenem področju. Temu pritrjuje tudi trenutno osem "okoljskih" odprtih postopkov zoper Slovenijo v okviru Evropske unije (EU), zaradi česar državi grozijo sankcije.

Brez ocene dobrega delovanja

V okviru omenjenega projekta so avtorji spremljali štirinajst področij trajnostnega razvoja, vlada pa si za niti eno ni zaslužila ocene dobrega delovanja. Zato mreža Plan B, ki združuje okoljske nevladne organizacije, pozdravlja prihajajočo nacionalno podnebno strategijo in zakon o podnebnih spremembah, vendar pa Lidija Živčič iz Focus društva za sonaraven razvoj opozarja, da v Sloveniji ne obstaja niti kadrovska niti finančna podpora za izvajanje podnebnih ukrepov. "Do uresničevanja podnebne zakonodaje je še dolga pot," je prepričana Živčičeva, medtem ko Vida Ogorelec Wagner z Umanotere dodaja, da je bil leta 2005 sicer oblikovan nacionalni program varstva okolja, vendar skupina, ki bi spremljala izvajanje tega programa, do danes sploh še ni bila ustanovljena. "Mehanizem ne deluje, saj ima oceno izvajanja okoljevarstvenih ukrepov iz tega programa le 14 od skupno 188 ukrepov," sporoča Ogorelec-Wagnerjeva.

Slovenski prometni sistem kliče po spremembah

Kot kažejo rezultati raziskave, je izrazito problematično področje trajnostne mobilnosti, saj je slovenski prometni sistem še naprej energetsko potraten ter okoljsko in socialno neprimeren, avtorji raziskave pa ob tem ne opažajo premikov na bolje. Stopnja motorizacije v Sloveniji je namreč med višjimi v Evropi. Leta 2007 je imelo samo šest članic EU višjo stopnjo osebnih vozil na 1000 prebivalcev, medtem ko se je v Sloveniji med letoma 2007 in 2009 število motornih vozil povečalo za 4,4 odstotka, število osebnih vozil pa za 6,1 odstotka. "Slovenci naredimo največ poti z osebnimi avtomobili, kar kažejo tudi podatki, da je število osebnih vozil na tisoč prebivalcev med letoma 2007 in 2009 naraslo za tri odstotke. Ker veliko družinskega denarja porabimo za avtomobile, se posledično povečujejo tudi socialne in finančne tegobe državljanov," opozarja predsednik društva Cipra Matej Ogrin in dodaja, da so ravno zaradi takih ugotovitev potrebne nove naložbe v javnem potniškem prometu.

Ker postaja promet vse večji krivec za globalne podnebne spremembe, so v razvitih državah že pristopili k uveljavljanju trajnostnih prometnih politik, ki težijo k povečanju energetske učinkovitosti in k uvedbi trajnostnih prometnih sistemov. Da Slovenija ne sledi takšni politiki, kaže tudi razmerje med rastjo tovornega prometa in rastjo BDP. V obdobju 2007-2008 je glede na izhodiščno leto 2000 to razmerje skočilo s 138,4 odstotka na kar 152,5 odstotka, kar pomeni, da je tovorni promet neučinkovit in poceni. "To je srhljiv podatek, saj je Slovenijo postavil na prvo mesto v EU. Avtoceste smo praktično gradili za druge. Ocena poglavja trajnostne mobilnosti je zelo slaba," zaključuje Ogrin.

Odbor za okolje predlaga vladi okoljski krizni program

Odbor državnega zbora za okolje je včeraj iz poročila projekta Ogledalo vladi 2010 ugotovil, da izvajanje zavez in zakonodaje na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja ni zadovoljivo. Vladi zato predlaga, naj preuči možnost priprave kriznega programa, v katerem naj opredeli ukrepe za vsako posamezno kritično področje z določeno časovnico. "Nimamo čarobne paličice, da bi v mandatu rešili vse, na kar je bilo v poročilu opozorjeno, se bomo pa trudili, da naredimo premike v najbolj kritičnih primerih," je na odboru dejal državni sekretar na ministrstvu za okolje Peter Gašperšič. sta

Vlada in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov

Vlada je na včerajšnji seji sprejela poročilo o spremljanju izvajanja Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012. Program je namenjen izpolnitvi obveznosti Slovenije po Kjotskem protokolu, s katerim se je Slovenija zavezala k osemodstotnemu znižanju emisij toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012 glede na leto 1986. Dodajmo, da je vlada včeraj sprejela tudi uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih.