Dnevnik.si
- Top iz rubrike
- Zadnje objavljeno
- Preberite tudi
Poglej fotogalerijo
Zoran Petrovič, predsednik Sindikata policistov Slovenije, pravi, da je policijsko delo vedno bolj naporno, policisti namreč delajo podnevi in ponoči, v stresu, ukvarjajo se z žrtvami in obravnavajo ekstremno nasilne dogodke. Vse to vpliva na njihovo delovno zmožnost, hitreje tudi umirajo. Policisti po 50. letu starosti tako ne morejo več zanesljivo opravljati intervencij, saj je njihovo zdravje načeto. »To vidim že pri sebi. Delam 20 let v intervenciji, videl sem ogromno mrtvih, včasih tudi tri na dan. To na človeku pusti določene posledice,« še pojasnjuje Petrovič.
»Predlagali smo že uvedbo sistema mentorstva in ohranitev dežurstva v policijskih enotah, kjer lahko še dela tudi starejši policist,« dodaja Petrovič.
Ob nedavnem protestu delavcev, ki delajo na beneficiranih delovnih mestih in zaradi zgrešenega sistema pokojninskega zavarovanja in pomanjkanja denarja morda ne bodo mogli do poklicnih pokojnin, se je namreč pojavilo tudi vprašanje, kateri poklici sploh še izpolnjujejo pogoje za beneficije. Za voznike je tako pobuda za preveritev že podana na ministrstvo za delo, obeta pa se preveritev vsega seznama teh poklicev. Zdenko Lorber iz Sindikata strojevodij Slovenije pravi, da je prepričan, da bodo strojevodje upravičili svoj staž. »Strojevodja dela ponoči in podnevi, včasih začne ob dveh zjutraj, včasih takrat konča. Od strojevodij je odvisna varnost odvijanja železniškega prometa, zato se zanje zahteva popolna psihofizična sposobnost,« pravi Lorber. Danes bo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve prvi sestanek delovne skupine, ki bo razpravljala o ureditvi področja poklicnih pokojnin oziroma o beneficiranih delovnih mestih. Delodajalci bodo, kot je povedala izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Čerin, odprli predvsem vprašanje prispevne stopnje za dodatno pokojninsko zavarovanje za poklicno pokojnino. Kot je znano, je vlada prispevno stopnjo zvišala za 100 do 150 odstotkov, čemur so se delodajalci uprli, nekateri tudi tako, da še vedno plačujejo prispevke po prejšnji, nižji prispevni stopnji.
Prav tako se najverjetneje obeta prevetritev seznama beneficiranih delovnih mest, to so napovedali tako minister Ivan Svetlik kot delodajalci. "Mi smo pozvali vsa združenja, naj, če mislijo, da je to potrebno, podajo pobudo za tako preveritev," je povedala Čerinova, pri čemer pa je združenje za promet to že storilo. Njegov direktor Robert Sever je dejal, da so pobudo, v kateri 25 podjetij (pretežno avtobusnih podjetij in avtoprevoznikov) zahteva ponovni premislek o tem, ali morajo za voznike še vedno plačevati prispevke za poklicno pokojnino, na ministrstvo vložili minuli teden. Kot pravi Sever, so delodajalci prepričani, da so se pogoji dela za voznike spremenili do te mere, da to ni več potrebno. "Eno je tehnologija, ki omogoča vzmetene kabine, sedeže, ki se popolnoma prilagodijo vozniku, servovolan in ostale pripomočke, ki olajšajo vožnjo. Poleg tega imajo vozniki omejen čas vožnje. Določeno je, največ koliko ur lahko vozijo in koliko morajo počivati. Torej praktično ne delajo nič več kot ostali delavci. Za terensko delo pa tako ali tako dobijo vse dodatke, dnevnice in podobno. Prav tako zelo veliko tistih, ki so se že predčasno upokojili, zdaj na črno še vedno vozi in tako ustvarjajo nelojalno konkurenco ravno tistim podjetjem, ki so prej leta zanje plačevala pokojninske prispevke," pravi Sever.
Tudi predsednik Sindikata voznikov avtobusnega prometa Slovenije Stane Dervarič priznava, da prihaja do zlorab, ko vozniki tudi po upokojitvi še naprej vozijo pri drugem delodajalcu, vendar so po njegovem za to krive slabe plače, vozniki pa na ta način pač poskušajo doseči boljšo življenjsko raven.
Eni plačujejo, drugi ne
Delodajalci opozarjajo tudi na pomanjkanje nadzora, saj veliko manjših podjetij prispevkov za poklicno pokojnino svojim delavcem sploh ne plačuje. Marsikdo sploh ne ve, da jo mora, in tudi marsikateri delavec ne ve, da ima do tega pravico. "Voznikov je denimo čez 30.000, tistih, ki vplačujejo prispevke za poklicno pokojnino, pa dobrih 40.000. Ob policistih, carinikih in drugih lahko z gotovostjo trdimo, da torej vsaj za vse voznike delodajalci teh prispevkov na Kapitalsko družbo (Kad) ne plačujejo. In če država tega ni zmožna zagotoviti za vse, naj sistem spremeni," je oster Robert Sever. Po evidencah Kada so delodajalci obračunali in vplačali prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za okoli 90 odstotkov vseh zavarovancev.
Kad vzame preveč
Tako delodajalci kot tudi sindikati opozarjajo na neustrezen sistem ravnanja z vplačanimi prispevki za poklicne pokojnine. Kad po njihovem vzame preveč denarja, zato ga je tudi premalo. Zdenko Lorber, predsednik sindikalne centrale Alternativa, namreč pravi, da so njihove strokovne službe izračunale, da je Kad v zadnjih 10 letih z upravljanjem sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na račun delavcev, ki delajo na za zdravje škodljivih mestih, zaslužil 27 milijonov evrov, samo v zadnjih dveh letih, ko je bilo poslovanje sklada negativno, je bilo obračunanih za slabih 10 milijonov evrov stroškov. Zato je ministra Ivana Svetlika pozval, naj ta podatek preveri in pokomentira. "Če smo se pri izračunih zmotili, bom vesel," pravi Lorber.
Pri Kapitalski družbi, ki bo danes prav tako sodelovala na omenjenem sestanku, bodo zadeve preračunali, pojasnjujejo pa, da stroški upravljanja omenjenega sklada ne odstopajo od stroškov upravljanja pokojninskih skladov na slovenskem trgu. Dodajajo, da so tako višino vstopnih stroškov kot tudi višino provizije za upravljanje že znižali. Vstopni stroški trenutno znašajo 3,9 odstotka, do leta 2019 pa naj bi jih znižali na tri odstotke. To dejansko pomeni, da če je za zavarovanca vplačanih 100 evrov prispevkov, od tega trenutno 3,9 evra dobi Kad. Prav tako Kad kot provizijo za upravljanje vzame 1,2 odstotka povprečne letne čiste vrednosti sredstev sklada, pri čemer so provizijo junija letos znižali za četrtino. Tudi sami opozarjajo, da je sistem izplačevanja poklicnih pokojnin treba ustrezno spremeniti na način, da bo poklicno zavarovanje finančno učinkovitejše. Temu cilju po njihovem sledi tudi uvedba enotne prispevne stopnje junija letos za vse zavarovance, in sicer na višino 10,55 odstotka, kar pa, kot že rečeno, delodajalci zavračajo. Tudi v Kadu menijo, da je treba seznam delovnih mest, za katere velja obveznost vključitve v obvezno zavarovanje, preučiti, Zdenko Lorber pa ob tem pravi: "Tudi s celostno revizijo se bomo soočili, a želimo, da sindikati pri oblikovanju novega seznama beneficiranih delovnih mest sodelujemo."
Fotogalerija
Kdo še potrebuje beneficiran staž?
"Več kot desetletje se ni nihče ukvarjal s tem problemom"
Minister za delo Ivan Svetlik je pred dnevi dejal, da za zaposlene, ki delajo na zahtevnih in zdravju nevarnih mestih, ne more biti edini izhod upokojitev, temveč prekvalifikacija na druga delovna mesta, medtem ko dr. Tine Stanovnik z ljubljanske ekonomske fakultete (na fotografiji) meni, da je to nedostojno. Strinja se o tem, da je treba seznam beneficiranih poklicev prevetriti, a dodaja, da je nepošteno, da so delodajalci za te ljudi vsa ta leta tudi v novem sistemu vplačevali prispevke za poklicno pokojnino, delavci so nanjo računali, sedaj pa se sploh ne bodo mogli upokojiti, ker na njihovem osebnem pokojninskem računu pri Kadu za to ne bo dovolj sredstev. "Desetletje se nihče s tem problemom ni ukvarjal, čeprav so vsi strokovnjaki, tudi Kad, na to opozarjali. Rešitev je kvečjemu interventni zakon, denar, ki se je natekel v Kad, je treba iz osebnih računov nacionalizirati, kot so to storile nekatere druge države, zavarovanje za poklicno pokojnino za te poklice pa je treba ponovno vključiti v prvi steber pokojninskega zavarovanja," je prepričan Stanovnik.
Tudi ministrstvo načrtuje spremembe, katerih cilj je, "da se obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje preoblikuje v učinkovit sistem poklicnega varčevanja, katerega namen je možnost črpanja predčasne pokojnine za tiste delavce, ki delajo na delovnih mestih, ki so težka in zdravju škodljiva oziroma jih po določeni starosti ni mogoče uspešno opravljati". Sedanjo ureditev obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, pri katerem je višina poklicne pokojnine že vnaprej določena, želijo preoblikovati v sistem vnaprej določenih prispevkov. Višina poklicne pokojnine bo tako odvisna od višine zbranih sredstev na osebnem računu člana sklada v trenutku uveljavitve pravice do poklicne pokojnine, pri čemer bo določena najnižja višina poklicne pokojnine, ki bi trenutno znašala 544,61 evra.
Največ bolniških pri delu v pisarni
Predstojnik katedre za javno zdravje na ljubljanski medicinski fakulteti prof. dr. Marjan Bilban pojasnjuje, da moramo ločevati dve vrsti beneficiranih poklicev. V prvo skupino sodijo poklici, pri katerih z leti normalne telesne in duševne funkcije toliko opešajo, da človek pri denimo 65 letih tega poklica ne more več opravljati; sem štejemo policiste, vojake, gasilce, baletnike, tudi pevce in podobno. Pri drugi skupini poklicev pa zaradi obremenitvenih škodljivosti dela pride do takih poškodb in okvar, da ti delavci upokojitve sploh ne bi mogli dočakati. Sem sodijo težka fizična dela, ki jih opravljajo gradbeni delavci, tekstilne delavke, kmetje...
Bilban se strinja o tem, da so zdravju škodljivi tudi nekateri drugi poklici, ki pa jih država ne priznava kot beneficirane. Nekatere študije tako denimo dokazujejo, da sta bolniški stalež in posledično tudi invalidnost najpogostejša pri pisarniških delavcih. Kot pojasnjuje Bilban, zlasti zaradi osemurnega sedečega dela, ponavljajočih se gibov, stresnih obremenitev in podobno. Za te skupine po mnenju Bilbana prav gotovo še dolgo ne bo nikakršnih bonitet. Po njegovem bi morali ta delovna mesta čim bolj humanizirati, zaposlenim bi morali omogočiti, da na vsakih 15 minut spremenijo aktivnost, da statične obremenitve zamenjajo z dinamičnimi, ter aktivni odmor.
Komentarji