Kot je komisija zapisala v danes objavljenem načelnem mnenju, je ravnanje uradnih oseb, javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev v državnih organih, ki so z opustitvami dolžnega nadzora in ukrepanja ob očitnih in grobih kršitvah temeljnih pravic delavcev omogočale delodajalcem pridobitev neupravičene koristi, kršitev dolžnega ravnanja, ki ustreza definiciji korupcije po zakonu o preprečevanju korupcije.
Glede na težo posledic za žrtve pa je to tudi tudi odraz popolnega pomanjkanja integritete pri uradnih osebah, ki se na opozorila o očitnih kršitvah pravic delavcev sploh niso odzvale, je še zapisala komisija, ki jo vodi Drago Kos.
Komisija je prve prijave o neplačevanju prispevkov za socialno varnost in osebnih dohodkov delavcem dobila že v letu 2007. O ugotovitvah iz prijav prizadetih delavcev in sindikatov je seznanila ministrstva za javno upravo, delo in finance ter republiško davčno upravo in zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter jih pozvala k ukrepanju.
Ker je ugotovila, da je pri teh kršitvah podan sum kaznivih dejanj, storilec katerih se preganja po uradni dolžnosti, je dopis poslala še Generalni policijski upravi in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS, o svojih ugotovitvah pa obvestila tudi najvišje politične funkcionarje zakonodajne in izvršilne veje oblasti.
Razmere v letu 2010 dokazujejo, da uradne osebe, javni funkcionarji in javni uslužbenci, kljub zahtevam in prošnjam komisije v letu 2007 ter lastnim zagotovilom niso storile praktično ničesar, da bi pravice delavcev ustrezno zavarovale in od kršiteljev zahtevale odgovornost, opozarja komisija, ki je medtem prejela še celo vrsto drugih prijav o vedno novih kršitvah temeljnih pravic delavcev, ki po načinu in posledicah grobo posegajo v bistvo človekovega dostojanstva na delovnem mestu.
