Se lahko zgodi množični izstop iz drugega pokojninskega stebra?

Bodoči upokojenci lahko brez dodatnega varčevanja pričakujemo pokojnino, ki bo znašala le 40 do 50 odstotkov neto plače. Sedanja povprečna pokojnina znaša 65 odstotkov povprečne neto plače. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)

Peter Filipič, predsednik uprave Pokojninske družbe A, opozarja, da bi množični izstop iz drugega stebra povzročil počasno umiranje drugega pokojninskega stebra in imel zelo negativne posledice za državo in njeno socialno politiko, ki je vpeljala dodatne stebre zaradi omilitve morebitnih socialnih problemov, do katerih lahko pride po upokojitvi. Izstope lahko po njegovi oceni omilimo z učinkovitejšim informiranjem javnosti o nujnosti varčevanja za starost, zlasti pa z aktivnejšo vlogo države pri modernizaciji pokojninskega sistema, ki bi morala sočasno znižati obdavčitev dodatne pokojnine.

V Zavarovalnici Triglav se zavedajo, da je ob recesiji ravnanje ljudi nepredvidljivo, zato pričakujejo, da bo del zavarovancev "nedvomno želel izplačilo privarčevanih sredstev". Kljub temu pa ocenjujejo, da so napovedi Pokojninske družbe A preveč črnoglede, zlasti zato, ker pogojev za izplačilo v letu 2011 četrtina zavarovancev še ne bo izpolnjevala. Proti množičnemu izstopu naj bi, kot pravijo, govorilo tudi dejstvo, da se vse več ljudi zaveda, da pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja v prihodnjih letih ne bodo zadoščale za dostojen življenjski standard.

Ministrstvo za delo: Zadeve niso tako dramatične

Operativni vodja pokojninske reforme Peter Pogačar z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ocenjuje, da je država v pokojninski reformi iz leta 2000 naredila napako, ko je dopustila možnost dviga privarčevanih sredstev po 10 letih varčevanja. Zato so v novi reformi dvig sredstev omejili le na tiste varčevalce, ki so že izpolnili pogoje za upokojitev in katerih sredstva na osebnem računu ne presegajo 5000 evrov. Ker pa sprememba ne more delovati retroaktivno, bo to veljalo šele za sredstva, ki bodo vplačana po novem zakonu, opozarja Pogačar.

Kljub strahu pokojninski družb pred množičnim izstopom iz zavarovanja, pa Pogačar ocenjuje, da "zadeve niso tako dramatične". Ministrstvo je na podlagi podatkov iz pokojninskih družb ugotovilo, da lahko zavarovanci v naslednjih letih resda dvignejo približno petino vseh sredstev, vendar pa naj bi analiza pokazala, da je naklonjenost izstopu iz zavarovanja precej manjša. Ljudje se po Pogačarjevih besedah zavedajo, da so ta sredstva namenjena varni starosti in da jim bo država v primeru izstopa odbila dohodnino.

Da bi dodatno zavarovanje postalo atraktivnejše, zdaj je namreč vanj  vključenih okoli 60 odstotkov vsega aktivnega prebivalstva, načrtujejo tudi davčne spremembe, ki naj bi bile uveljavljene vzporedno s spremembami pokojninske zakonodaje. Pogačar ob tem ocenjuje, da davčne olajšave "niso edina pot", saj že v sedanjem sistemu niso popolnoma izkoriščene, in da bo treba v pokojninskih družbah več storiti tudi glede donosnosti in pestrejšega izbora naložbene politike.

Obvezna pokojnina ne bo več omogočala preživetja

V Pokojninski družbi A opozarjajo, da niti dvig upokojitvene starosti na 65 let ne bo mogel zaustaviti nadaljevanja padanja javnih pokojnin in da bodo te že kmalu po letu 2020 upadle pod 50 odstotkov neto plače; pri nekaterih pa celo na 40 odstotkov. "Višje pokojnine lahko zagotovimo samo iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja, pri čemer bodo tudi te v najboljšem primeru znašale le 60 odstotkov plače, pri tistih, ki se bodo dodatno pokojninsko zavarovali zdaj, pa le še 55 odstotkov," ocenjuje Filipič in opozarja, da bi bilo treba za višjo dodatno pokojnino povišati premije in zvišati donose.

Za dosego teh ciljev bi, kot pravi, potrebovali vzpodbudnejšo davčno politiko s sočasno uvedbo davčne olajšave na pokojninske rente in dvigom davčne olajšave na vplačane premije. Sedanja višina davčne olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje znaša 5,844 odstotka bruto plače, kar ob zagotavljanju 2,5-odstotne povprečne letne realne donosnosti vplačanih premij omogoča, da obvezna in dodatna pokojnina skupno dosegata le 60 odstotkov plače. To je precej manj, kot znaša skupna pokojnina v razvitih državah in manj od cilja OECD, po katerem bi znašala vsaj 70 odstotkov plače. Pokojninske družbe predlagajo povišanje olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje na 7,2 odstotka bruto plače ter odpravo njene absolutne letne omejitve. Poleg tega predlagajo, naj se dodatne pokojnine, ki so obdavčene s 25-odstotno akontacijo dohodnine, izenačijo z obdavčitvijo obveznih pokojnin, za katere velja osebna olajšava v višini 13,5 odstotka pokojnine.

Vzemi ali pusti

Povprečni zavarovanec Pokojninske družbe A, ki za dodatno pokojnino varčuje od leta 2001, bo imel po desetih letih zbranih 7355 evrov. Zaposleni s povprečno plačo bi v primeru dviga sredstev prihodnje leto prejel neto izplačilo v višini 4912 evrov (država bi mu odtegnila dohodnino v višini 2443 evrov ali v povprečju 33 odstotkov), medtem ko bi v nasprotnem primeru pridobil pravico do neto mesečne rente v višini 34 evrov. Leta 2020 bi njegova dodatna mesečna pokojnina narasla na 74 evrov, leta 2030 na 129 evrov in leta 2040 na 196 evrov. Do leta 2040 bo po ocenah Pokojninske družbe A povprečna obvezna pokojnina znašala le 523 evrov ali 100 evrov manj, kot znaša sedaj.