"Bil sem zadovoljen, da je gospod predsednik (slovenski Danilo Türk) kot pogoj za udeležbo na tisti prireditvi postavil spominski poklon ob Narodnem domu. To je bilo dejanje, ki je hvale vredno. To je zelo lepo, vendar ne zadošča. Požig Narodnega doma je bil samo začetek fašističnega terorja, ki se je nadaljeval potem petindvajset let," šlo je za "pravo protislovensko gonjo", je dejal Pahor.
Pahor je tudi ponovil nasprotovanje arbitražnemu sporazumu o meji s Hrvaško, ker z njim Slovenija ne bo imela neposrednega teritorialnega stika z odprtim morjem, saj tega, da bi povezava potekala prek Savudrije "Hrvati ne bodo nikdar priznali", saj je to povedal že hrvaški sabor. Meni tudi, da bodo o slovenski meji na morju tako kot po prvi svetovni vojni sedaj odločali drugi.
Glede dela slovenske vlade v času krize je ocenil, da je "slovenski absurd, da so postali bogataši tisti, ki so bili zagovorniki proletariata" in da v Sloveniji danes ni prave socialdemokracije.
Pahor je še dejal, da bi mu "veliko pomenilo", če bi Nobelovo nagrado za književnost, za katero so ga predlagali Francozi, dobil na podlagi svoje knjige Nekropola, in sicer "zaradi vrednosti, ki jo je tudi tujina izrekla o knjigi" in ker se je "treba boriti proti diktaturam".
"Dobil je ne bom, želel pa bi, da bi jo dobil zaradi pričevanja o delovanju nacističnih taborišč, ki so bila delovna taborišča za politične zapornike, t. i. rdeče trikotnike. Uporniki, ki smo se uprli nacizmu in zaradi tega morali delati, dokler so ljudje stali pokonci, in umirati od lakote, bolezni, obešanj, torej ne moremo biti vključeni v to, kar so imenovali holokavst in je tragika judovskega naroda, ker so bili ljudje usmrčeni s plinom in sežgani v krematorijih," je med drugim še povedal Boris Pahor v pogovoru za Demokracijo.
