V Idriji je bilo drugo največje živosrebrno rudišče na svetu. (Foto: Bojan Velikonja/dokumentacija Dnevnika)
Na zasedanju, ki v Južni Ameriki poteka že ves teden, bo odbor o nominaciji Idrije odločal že drugič; lanska presoja skupne nominacije se predlagateljem - formalna nosilka projekta je Slovenija, vodilna država v postopku pa Španija - ni obrestovala, saj je odbor na zasedanju v Sevilli odločitev preložil, pri čemer so države dobile možnost skupno vlogo še izpopolniti. "Tokrat sta praktično možni le dve odločitvi: vpis ali zahteva po pripravi novega dosjeja v ponovljenem celotnem nominacijskem postopku," so odločitev, ki bo najverjetneje sprejeta pozno popoldan po evropskem času, napovedali na ministrstvu za kulturo, ki zastopa slovenski del kandidature. "Ker je nominacija na seznamu bolj proti koncu seznama, lahko pričakujemo tudi, da bo odločitev morda znana šele v nedeljo po našem času," so povedali na ministrstvu. "Enaindvajsetčlanski odbor odloča povsem samostojno, neodvisno in dokončno," so še pojasnili. Med enaindvajsetimi državami, ki na zasedanju odločajo o devetintridesetih nominacijah z vsega sveta, so poleg Brazilije še Avstralija, Kitajska, Egipt, Estonija, Nigerija, Rusija, Švica in Združeni arabski emirati.
Skupna nominacija je za tri države smiselna, saj so v minulih stoletjih živo srebro iz Idrije in Almadena, ki sta bila po velikosti drugo in prvo največje živosrebrno rudišče na svetu, uporabljali kot tehnološki pripomoček za pridobivanje srebra v Mehiki, obenem pa skupna nominacija tudi povečuje "politične" možnosti za uspeh. ICOMOS, svetovalno telo odbora držav, je nominacijo sicer že lani skrbno pregledalo in svetovalo nekaj popravkov; med drugim je ICOMOS priporočil, naj se v nominacijo vključi še tretje največje živosrebrno rudišče Huancavelica v Peruju. Hkrati se je seznanil z načrti idrijske občine za ustanovitev mednarodnega inštituta za raziskovanje onesnaženja in zdravstvenih posledic uporabe živega srebra in idejo "entuziastično podprl". Na idrijski občini so že večkrat poudarili, da kandidature za Unesco ne razumejo kot hermetično konservacijo opuščene rudniške dediščine, temveč kot priložnost za kulturni, tehnološki in turistični razvoj.
Galapaško otočje ni več ogroženo
Unesco poleg seznama svetovne dediščine, na katerem je trenutno vpisanih 890 kulturnih in naravnih spomenikov, sestavlja tudi (pod)seznam ogrožene dediščine. S tega seznama je bilo na zasedanju v Brasilii pravkar umaknjeno znamenito Galapaško otočje. Skupino otokov v Tihem oceanu, kjer je Charles Darwin dobil idejo za teorijo o evoluciji, je Unesco leta 2007 označil za ogroženo zaradi "pretiranega turizma, prekomernega ribolova in invazije tujih živalskih vrst". V kasnejših letih so Unescovi strokovnjaki videli, da se država Ekvador, pod katero spada otočje, uspešno trudi te probleme odpraviti, zato Galapaško otočje od četrtka ne velja več za ogroženo.
Dnevnik.si








































Komentarji