Integrirano pridelano - več varnosti potrošniku ali le več denarja kmetu za uporabo kemije?

Glavnina slovenske pšenice je pridelana po načelu integriranega kmetovanja, ki uporablja manj kemije kot konvencionalno. Toda ekološki kmetje trdijo, da država z izdatnimi denarnimi spodbudami za integrirano pridelavo hromi razvoj ekološkega kmetovanja. (Foto: Matej Povše)

Vinci Ferenčak, ki v Prekmurju kmetuje izključno na ekološki način, pravi, da ne. "Integrirano je skoraj enako kot konvencionalno pridelano, le da kmetje dobijo nagrado za to, da škropijo in gnojijo s kemijo. Integrirana pridelava je slovenska posebnost in pravna zvijača, da je lahko naša kmetijska politika iz Bruslja pridobila dodaten denar. To je vsa umetnost!" trdi Ferenčak.

Slovenija je začela integrirano pridelavo uvajati leta 1991, najprej v sadjarstvu, kasneje še v vinogradništvu in zelenjadarstvu, od leta 2004 tudi v poljedelstvu. Na spletni strani kmetijskega ministrstva (MKGP) piše, da so poglavitni cilji integriranega kmetovanja pridelovati varno in kakovostno hrano, saj ima pri tem načinu kmetovanja gnojenje z organskimi gnojili prednost pred gnojenjem z mineralnimi gnojili, uporaba gnojil in pesticidov je nadzorovana, uporaba gensko spremenjenih organizmov prepovedana...

Manj kemije - večja prehranska varnost

Kmetijski minister Dejan Židan poudarja, da je v integrirani pridelavi bistveno manj kemije, zato ima tak izdelek večjo prehransko varnost. "Kot kmetijski minister si želim, da bom imel možnost seči po žemljici, kruhu ali drugih izdelkih iz integrirano pridelane slovenske pšenice. Če Slovenija prek slovenskih in evropskih skladov financira integrirano pridelavo, si zelo želi, da ta konča pri potrošniku kot prehranski proizvod višje prehranske varnosti. Toda ta model je mogoče izvajati le, če je med pridelovalci in predelovalci vzpostavljen dolgoročen poslovni odnos. Rad bi opozoril tudi kupca hrane, naj bo pozoren, ali je hrana proizvedena iz integrirane poljedelske pridelave, saj s tem daje delo slovenskemu proizvajalcu, polni slovenski državni proračun in kot potrošnik skrbi, da uživa izdelke z najvišjo prehransko varnostjo," poudarja Židan.

Dr. Branki Javornik, profesorici na ljubljanski biotehniški fakulteti, pa se zdi nezaslišano, da kmetijski minister, ki je prvi odgovoren za to, da je vsa hrana na policah trgovin varna, pod krinko varnosti propagira le določen, praviloma dražji način njene pridelave in predelave. Meni, da je zaradi padanja kupne moči takšna propaganda za potrošnika škodljiva.

Na njive romajo vagoni kemije

Na vprašanje, ali bomo Slovenci storili več za svoje zdravje, če bomo jedli kruh in žemlje le iz integrirano pridelane slovenske pšenice, je Vinci Ferenčak odvrnil: "Ne! Kmetje, vključeni v integrirano pridelavo, so sicer izpostavljeni strožjemu nadzoru in analizam, toda problem so preveč ohlapno postavljeni standardi glede najvišjega dovoljenega vnosa kalija, fosforja in dušika v zemljo. Poleg tega so bila nekatera škropiva zaradi škodljivih vplivov že umaknjena iz prometa, zdaj so v integrirani pridelavi znova dovoljena. Na naši 230 hektarjev veliki kmetiji smo se z ekološkim načinom kmetovanja izognili vnosu 230 ton umetnega gnojila v zemljo in nekaj tisoč litrom škropiva. To ni šala, to je nekaj vagonov kemije. Za primerjavo: če bi na Mursko Soboto vrgel 230 ton umetnega gnojila, bi pol ljudi v nekaj urah umrlo."

Ferenčak dodaja, da se ob propagiranju integrirane pridelave, v katero sta se vključila tudi kmetijski minister Dejan Židan in predsednik vlade Borut Pahor, le nasmehne, kajti zanjo lahko kmet dobi celo več subvencij (skupaj z dodatkom za ozelenitev njivskih površin in za ohranjanje kolobarja), kot če bi kmetoval ekološko, torej povsem brez uporabe kemije. "Z integriranim kmetijstvom so preslepili lastne državljane in Evropo, saj država noče jamčiti zdrave hrane. Iz Bruslja prihaja denar za kmetijsko politiko, prek davkov za porabljena umetna gnojila in škropiva se hkrati polni državna blagajna. Ekološki kmetje smo trenutno nekoristni, saj ne uporabljamo kemije in niti zemljišč ne zastrupljamo," je ciničen Vinci Ferenčak.

Zakaj za manj denarja več delati?

Tudi ekološki kmet Janez Turinek je prepričan, da integrirana pridelava hrane ovira razvoj ekološkega kmetijstva. "Je le potuha. Integrirani kmetje si mislijo: Delamo dobro, saj nas kmetijsko ministrstvo podpira, subvencije pa dobimo skoraj tolikšne kot ekološki kmetje, zakaj bi za manj denarja več delali?" je povedal.

Na to, da so nekateri ukrepi kmetijske politike finančno prenapihnjeni (tudi integrirana pridelava), so že pred tremi leti opozarjali tudi posamezni agrarni ekonomisti, a ker so v integrirano kmetovanje vključeni mnogi vplivni kmetje in kmetijska podjetja, so se subvencije za ta način pridelave hrane od takrat dodatno povišale. Pri integriranem poljedelstvu, denimo, so se povišale s 151,8 evra na 197,21 evra na hektar v okviru kmetijsko okoljskega programa (KOP). Ob tem, da lahko kmet na hektar pšenice v integrirani pridelavi dobi še dodatnih 332 evrov prek neposrednih plačil, skupaj torej 529,21 evra na hektar. Je pa po drugi strani velika razlika tudi v odkupni ceni pšenice, pridelane integrirano in ekološko. Ekološki kmetje letos krušno pšenico prodajajo po 350 do 400 evrov za tono, medtem ko jo vsi drugi po 120 evrov.

Za integrirano pridelavo okoli 11 milijonov evrov subvencij

Na podlagi letos oddanih zbirnih vlog naj bi Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja za integrirano pridelavo sadja, grozdja, poljščin in vrtnin skupaj izplačala okoli 11 milijonov evrov subvencij (zahtevke je oddalo 5171 kmetijskih gospodarstev, največ za vinogradništvo in poljedelstvo), za ekološko kmetovanje pa naj bi 1756 kmetijam razdelili dobrih 730.000 evrov. Največ integrirane pridelave bo na poljih (dobrih 45.000 hektarjev), medtem ko ekološko pridelane poljščine rastejo na nekaj manj kot 1900 hektarjih površin.