Kužno malokrvnost za zdaj odkrili le pri enem konju

Lani je v Sloveniji zavladal preplah zaradi kužne malokrvnosti konjev, letos so to bolezen odkrili le pri enem konju. (Foto: Matej Povše/dokumentacija Dnevnika)

Po podatkih Veterinarske uprave Republike Slovenije (Vurs) je bilo do danes na IAK testiranih 4217 konj na 1851 gospodarstvih, okuženega konja pa so konec aprila odkrili na območju Ptuja. Na Vursu so nam povedali, da so serološko pozitivnega konja izločili in pregledali ves hlev, vendar druge živali v njem niso bile okužene. V enakem obdobju lani je bilo testiranih 6550 konjev, med katerimi je bilo 26 pozitivnih na IAK. S tem je bilo siceršnje slovensko povprečje (od tri do pet primerov) krepko preseženo, bolne živali pa so zasledili v 15 hlevih po vsej državi.

Direktorica Vursa Vida Čadonič Špelič meni, da je letošnji upad obolelih živali v prvi vrsti dosežek lanske akcije osveščanja konjerejcev. "Poleg tega, da je Vurs lani zelo poostril nadzor nad živalmi, so o bolezni na glas govorili tudi rejske organizacije in razna združenja, tako da se je dvignila zavest vseh, ki imajo opravka s konji. Posledica tega je bilo več opravljenih testiranj in manj prekupčevanja. Po drugi strani se je lanskega julija začelo tudi obvezno čipiranje konj, kar pomeni, da je odtlej prisotna večja preglednost in večja sledljivost posameznih živali," pravi Čadonič-Špeličeva in dodaja, da je upad bolezni pravzaprav seštevek vseh lanskih dejavnikov.

IAK oziroma kužna malokrvnost (imenujejo jo tudi "konjski aids") je neozdravljiva bolezen, ki se prenaša z vektorji, zato je največja nevarnost okužbe v spomladanskem in poletnem času. Na IAK morajo biti testirani vsi kopitarji, ki se jih prodaja oziroma seli iz hleva v hlev. Doslej se je pri nas bolezen širila predvsem zaradi prekupčevanja netestiranih konj iz Romunije in Hrvaške.