Pahor in Kosorjeva na srečanju v soboto morda z rešitvijo za varčevalce

Jadranka Kosor in Borut Pahor (Foto: Matej Povše)

Potem ko sta se v sredo na pripravljalnem srečanju pri Obrežju sestala zunanja ministra držav Samuel Žbogar in Gordan Jandroković, je Pahor v četrtek namreč izrazil željo, da bi "Bohinj predstavljal za rešitev problema Ljubljanske banke to, kar so Trakošćani predstavljali za rešitev meje". Pristavil je, da "garancij ne more dati", da pa bi do rešitve lahko prišlo tudi "v zadnjem trenutku" v Bohinju, odvisno od njune odločitve.

Pojasnil je, da se nadaljujejo usklajevanja, tudi prek njunih odposlancev, o možnih rešitvah pa sta govorila tudi zunanja ministra pri Obrežju. Morda pogovore nadaljujeta tudi danes, saj je minister Žbogar nekaj ur pred današnjo novinarsko konferenco slednjo odpovedal zaradi "nepredvidene zadržanosti".

Kakšna naj bi bila rešitev tega vprašanja, ki je odprto od razpada nekdanje skupne države, ni znano. Glede na dolgoletno vztrajanje Slovenije, da gre za vprašanje nasledstva, je med možnostmi obnovitev pogajanj petih držav naslednic nekdanje Jugoslavije o prevzemu jamstev za stare devizne hranilne vloge pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave (BIS), ki so se končala brez rezultata leta 2002. O tej možnosti je v minulih mesecih govoril tudi Pahor.

Hrvaška je temu sicer doslej nasprotovala, češ da so pogajanja takrat propadla, sicer pa naj bi bila edina, ki se leta 2002 ni odzvala na poziv BIS k njihovem nadaljevanju. Zagrebu pogajanja pod okriljem BIS niso pogodu tudi zato, ker vprašanje dolga LB naj ne bi bilo nasledstveno, ampak gre za civilnopravno razmerje med varčevalci in banko.

Z nadaljevanjem pogajanj se morajo strinjati tudi ostale naslednice, tudi BiH, kjer naj bi okoli 165.000 bivših varčevalcev podružnice LB v Sarajevu zahtevalo okoli 90 milijonov evrov. V dneh pred srečanjem se je Pahor sicer mudil v BiH, o morebitnem dogovoru pa ni bilo poročil. Pogajanja sicer ne jamčijo rešitve.

Slovenija vztraja, da gre pri prevzemu jamstev za stare devizne hranilne vloge za vprašanje nasledstva, ker je bila SFRJ tista, ki je jamčila zanje. Slovenija je ob razpadu SFRJ na podlagi teritorialnega načela prevzela jamstva za devizne hranilne vloge, vložene v bankah na ozemlju Slovenije. Srbija in Črna gora ter Makedonija so prevzele obveznost izplačila deviznih vlog v javni dolg. Hrvaška je prevzela obveznosti le za devizne varčevalce, ki so hrvaški državljani, za kar pa se je odločil le del upravičencev. BiH tega vprašanja še ni uredila.

Možna dvostranska rešitev, ki jo je v minulih letih omenjala Slovenija, bi bila, da hrvaška podjetja poravnajo dolgove, ki jih še imajo do LB, ta pa bi nato poravnala dolg hrvaškim varčevalcem. Po podatkih LB je imela namreč glavna podružnica LB Zagreb, ki sicer več ne posluje, ker ji je Hrvaška narodna banka leta 2000 ukinila žiro račun, okoli 132.000 varčevalcev, ki skupaj z obrestmi od LB zahtevajo več kot 178 milijonov evrov. Kot je za STA povedal predsednik uprave LB Borut Ožura, pa naj bi hrvaška podjetja banki LB skupaj z obrestmi dolgovala že okoli 800 milijonov evrov.

Nekateri slovenski mediji v tem okviru omenjajo možen dogovor o odprtju nove podružnice NLB v Zagrebu, a tega premier Pahor v četrtek ni želel komentirati. Morebitna dvostranska rešitev bi sicer odprla vprašanje rešitve tudi z BiH, ki vztraja, da gre za dvostransko vprašanje.

Leto dni po prvem srečanju

Do srečanja v Bohinju prihaja natanko leto dni po prvem srečanju Pahorja in Kosorjeve v Trakošćanu, ko sta se dogovorila o okviru za nadaljevanje hrvaških pogajanj z EU in za rešitev vprašanja meje. Dobre štiri mesece zatem sta nato podpisala arbitražni sporazum o meji, ki bo v Sloveniji stopil v veljavo ravno na dan srečanja v Bohinju.

Glede na to, da sporazum na Hrvaškem že velja, to pomeni, da vladi lahko izmenjata diplomatski noti, s čimer bo sporazum postal tudi mednarodno-pravno obvezujoč za obe državi. Ali se bo to zgodilo že v soboto, še ni jasno, morata pa strani pred tem rešiti vprašanje hrvaške enostranske izjave oziroma tega, ali jo bo Hrvaška predložila ob izmenjavi not.

Če bi Hrvaška predložila noto, v kateri Sloveniji odreka pravico do teritorialnega stika z mednarodnimi vodami, bi namreč po oceni nekaterih pravnikov morala Slovenija izmenjavo not zavrniti. Po oceni drugih pa bi v tem primeru zadoščalo že, če bi podala svojo enostransko izjavo, da se ne strinja s hrvaško izjavo in njeno vsebino.

Pred srečanjem se je sicer oglasilo tudi slovensko Združenje lastnikov razlaščenega premoženja, ki je v pismu Pahorju izrazilo pričakovanje, da bosta premiera govorila tudi o ureditvi vzajemnosti pri vračanju nacionaliziranega premoženja. Kot so še poudarili, ga na ta problem opozarjajo že tretjič, a odgovora še niso dobili.

Hitrejše reševanje svojih težav od srečanja pričakuje tudi Joško Joras, ki že od 14. julija gladovno stavka, ker so mu hrvaške oblasti preprečile odstranitev rampe na dovozni poti do njegove posesti v bližini mejnega prehoda Sečovlje.

Reševanje vprašanja starih hranilnih deviznih vlog

Po podpisu arbitražnega sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško med najbolj perečimi nerešenimi vprašanji ostaja vprašanje prevzema jamstva za devizne hranilne vloge, za katere je v bivši skupni državi jamčila Narodna banka Jugoslavije (NBJ). Sledi kronološki pregled poskusov ureditve tega vprašanja:

25. junij 1991 - Slovenija je v 19. členu ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti prevzela jamstva za devizne hranilne vloge, vložene v bankah na ozemlju Slovenije.

23. februar 1993 - DZ je sprejel zakon o ustanovitvi sklada za sukcesijo, ki je bil pristojen za uveljavljanje terjatev in poravnavanje obveznosti Slovenije ter pravnih in fizičnih oseb z območja Slovenije v postopku delitve premoženja, pravic in obveznosti SFRJ.

19. junij 1993 - Glavna podružnica LB v Sarajevu se je registrirala kot samostojna banka.

23. december 1991 - Hrvaška vlada je sprejela uredbo o pretvorbi deviznih depozitov hrvaških državljanov v bankah na Hrvaškem v javni dolg. Po podatkih Hrvaške narodne banke je od okoli 420 milijonov evrov depozitov v LB Hrvaška v svoj javni dolg prevzela 260 milijonov evrov.

27. julij 1994 - Slovenija je v dopolnitvah ustavnega zakona iz leta 1991 ustanovila Novo Ljubljansko banko, na katero so prenesli vse poslovanje LB ter premoženje na računih doma in v tujini. Obveznosti do tujih bank upnic in NBJ ter obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog varčevalcev iz držav na ozemlju nekdanje SFRJ so ostale LB.

26. junij 1997 - DZ je sprejel dopolnila zakona o skladu za sukcesijo, s katerimi so prekinili vse sodne postopke v Sloveniji, povezane z nasledstvom. V skladu s tem so nato prekinili oz. preložili 110 tožb in tri izvršbe zoper LB in NLB pred pristojnim sodiščem v Ljubljani.

julij 1998 - Predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE) Leni Fischer je dala pobudo za razjasnitev okoliščin glede pritožb hrvaških varčevalcev.

marec 1999 - Takratna premiera Slovenije in Hrvaške, Janez Drnovšek in Zlatko Mateša, sta se dogovorila, da bosta državi za neobvezujočo strokovno presojo statusa podružnice LB Zagreb zaprosili Mednarodni denarni sklad (IMF). Slovenija je junija 1999 potrebno dokumentacijo posredovala IMF. Hrvaška je ni poslala.

leto 2000 - Hrvaška narodna banka je ukinila žiro račun LB Zagreb, zaradi česar slednja ne more več poslovati.

29. junij 2001 - Naslednice nekdanje SFRJ so na Dunaju podpisale sporazum o nasledstvu. Ta med drugim pravi, da se vprašanje prevzema jamstev za stare hranilne devizne vloge rešuje na pogajanjih v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS).

18. december 2001 - V Baslu je pod okriljem BIS potekalo prvo pogajanje glede prevzema jamstev nekdanje SFRJ za stare hranilne vloge. Pogajanja so potekala še 12. marca, 28. maja in 5. julija 2002, a niso prinesla rezultatov.

12. julij 2002 - Slovenski parlament je ratificiral sporazum o nasledstvu.

4. marec 2004 - Kot zadnja naslednica nekdanje SFRJ je sporazum o nasledstvu ratificirala Hrvaška.

15. marec 2004 - Odbor PS SE za pravne zadeve in človekove pravice je sprejel poročilo poročevalca Erika Jurgensa o oblikovanju posebnega sklada za izplačilo dolga varčevalcem nekdanje LB in ga poslal v sprejetje stalnemu odboru PS SE. Poročilo predvideva ustanovitev skupnega sklada za poplačilo dolga deviznim varčevalcem LB med letoma 1977 in 1991. Sredstva vanj bi prispevale Slovenija, Hrvaška, BiH in Makedonija po proporcionalnem načelu glede na višino deviznih vlog, vloženih na ozemlju posamezne države. V sklad bi prispevala tudi EU.

8. april 2004 - Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je presodilo, da je pristojno za odločanje o tožbi treh varčevalcev podružnice LB v Zagrebu proti Sloveniji "Kovačić in ostali proti Sloveniji", vloženi leta 1998. Zato je bila obravnava Jurgensovega poročila v PS SE zamrznjena, dokler sodišče ne odloči o primeru.

2. junij 2004 - Sporazum o nasledstvu je stopil v veljavo.

17. marec 2005 - Slovensko ustavno sodišče je ugotovilo, da zakon o preoblikovanju sklada za sukcesijo in ustanovitvi javne agencije za nasledstvo iz julija 2004 ni skladen z ustavo, ker ne določa nadaljevanja pravdnih in izvršilnih postopkov, ki so bili prekinjeni oz. preloženi na podlagi zakona o skladu za sukcesijo.

6. junij 2005 - Prvič po podpisu sporazuma o nasledstvu se je v Skopju sešel odbor visokih predstavnikov za nasledstvo; nato še junija 2007 na Brdu pri Kranju in septembra 2009 v Beogradu.

6. marec 2006 - DZ je potrdil zakon, s katerim se je sklad za sukcesijo preoblikoval v sklad za nasledstvo. To je storil po odločbi ustavnega sodišča iz marca 2005, a v 23. členu ohranil prekinitev oz. odložitev vseh sodnih postopkov v Sloveniji, povezanih z nasledstvom.

9. marec 2006 - Slovensko zunanje ministrstvo je objavilo stališče o prevzemu jamstva nekdanje SFRJ za devizne hranilne vloge, v katerem utemeljuje, da gre za nasledstveno vprašanje.

16. marec 2006 - Hrvaška narodna banka je v stališču o deviznih vlog hrvaških varčevalcev podružnice LB Zagreb zapisala, da je vstop NLB ali njenega kvalificiranega solastnika v hrvaški finančni sistem nesprejemljiv, dokler se ne reši to vprašanje.

23. marec 2006 - Hrvaški premier Ivo Sanader je evropskemu komisarju za širitev Olliju Rehnu izročil ad memoriam, v katerem Zagreb meni, da se mora varčevalce poplačati iz sredstev LB ali NLB, ne pa iz nasledstva.

10. april 2006 - EU je Hrvaško pozvala, naj na področju finančnih storitev zagotovi nediskriminatorno obravnavo podjetij iz vseh držav članic. Belgijski banki KBC je bil namreč zaradi lastniškega deleža v NLB preprečen vstop na hrvaški bančni trg.

6. november 2006 - Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je zavrglo tožbo treh hrvaških varčevalcev nekdanje podružnice LB v Zagrebu ("Kovačić in ostali proti Sloveniji"), ker so bile dvema tožnikoma v celoti povrnjene devizne hranilne vloge, tretja tožnica pa ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem. Po pritožbi je 3.10.2008 tožbo dokončno zavrglo.

21. junij 2007 - Glavna podružnica LB v Zagrebu je na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu vložila tožbo proti Hrvaški, ker s pravnimi sredstvi v okviru hrvaškega pravnega reda ni uspela izterjati terjatev do tovarne sladkorja IPK Osijek.

julij 2007 - Slovenska vlada je hrvaški vladi poslala predlog rešitve odprtih vprašanj, tudi glede varčevalcev nekdanje LB. Vsebina ni znana, saj je dokument zaupen, je pa takratni premier Janez Janša po srečanju s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem 26.8. na Bledu povedal, da bosta državi vprašanje skušali rešiti dvostransko. Zagreb je ponovil, da mora LB vrniti dolg hrvaškim varčevalcem, saj gre za civilnopravno razmerje med varčevalci in banko.

2. december 2009 - Ustavno sodišče je razveljavilo 23. člen zakona o slovenskem skladu za nasledstvo in visokem predstavniku za nasledstvo, ker posega v pravico do sodnega varstva. S tem je odredilo odmrznitev postopkov proti LB in NLB pred slovenskimi sodišči.

15. februar 2010 - Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je nadaljevalo prvo sojenje proti nekdanji LB, odkar je ustavno sodišče odmrznilo postopke varčevalcev nekdanje LB. Sodišče je razsodilo v prid hrvaške varčevalke.

konec marca 2010 - Prvič se je sešla slovensko-hrvaška mešana komisija na ravni vlad, ki naj bi po sklenitvi arbitražnega sporazuma novembra 2009 strokovno pregledala ostala odprta dvostranska vprašanja, tudi varčevalcev.

9. junij 2010 - Guverner hrvaške centralne banke Željko Rohatinski je izjavil, da NLB ne bo dobila dovoljenja za vstop na hrvaški trg, dokler ne bo vrnila dolgov hrvaškim varčevalcem nekdanje LB. Ob tem je prvič omenil možnost, da bi se Zagreb lahko vrnil k pogajanjem v Baslu.

29. julij 2010 - Premier Borut Pahor je napovedal, da bi na srečanju s hrvaško kolegico Jadranko Kosor 31.7. v Bohinju lahko prišlo do rešitve vprašanja dolga hrvaškim varčevalcem.