Jurančič: Z osnutkom medijskega zakona jasneje določen cilj in namen medijske politike vlad na medijskem trgu

Osnutek zakona o medijih je po mnenju predsednika Sindikata novinarjev Slovenije (SNS) Iztoka Jurančiča dobra osnova za javno razpravo in jasno odgovarja na mnogo doslej sistemsko neurejenih vprašanj domače medijske prakse. (Foto: Luka Cjuha)

Oglas

Politična in ideološka usmerjenost je po njegovem mnenju definirana dosti širše kot sedaj, ko je bila izvedena na "levo-desne politike strank opozicije in strank na oblasti". Bistveno bolje kot doslej je po njegovem opredeljen javni interes, torej področje, v katerem država finančno spodbuja ustvarjanje razlik v ponudbi medijskih vsebin in tudi nastajanje novih ter posega v sovražne koncentracije na trgu in v lastništvu medijev.

Kot drugo bistveno novost je Jurančič izpostavil reafirmacijo institutov medijske in novinarske neodvisnosti ter urejen sistem reševanja konfliktov znotraj medijskih hiš.

Napredek je sploh priznati konflikte

"Velik napredek je, da so konflikti - med izdajateljem in uredništvom ter znotraj uredništev -, sploh priznani na sistemski ravni, še večji, da se jih poslej rešuje s postopki, ki jih bodo določali uredniški statuti," meni Jurančič.

Dosedanji sistem je po njegovi oceni zelo jasno popravljen v smeri večje moči uredništev in varovanja vloge novinarskega poklica kot agenta javnosti v razmerju do kapitala in države. Tako zamišljen sistem pa bo deloval le, če se bodo novinarji in novinarke ustrezno samoorganizirali in uspešno izpogajali dolžnosti, ki sledijo iz zakona, v svojem delovnem okolju, je prepričan.

Škoda, da politika v osnutek zakona ni vključila zamisli o ustanovitvi Medijske zbornice Slovenije

Ker imajo tako uredništva kot profesija s tem veliko večjo odgovornost do javnosti, je izvajanje omenjene vloge po njegovih navedbah odvisno od profesionalizacije poklica, ki je v največji meri odvisna od novinarjev in izdajateljev samih.

Zato je škoda, tako Jurančič, da politika v osnutek zakona ni vključila tudi zamisli o ustanovitvi Medijske zbornice Slovenije. Ta bi skrbela zlasti za profesionalizacijo poklica, preko nekaterih javnih pooblastil, ki bi jih država nanjo prenesla, pa bi lahko izdajatelji in novinarji sami, brez vmešavanja politike, poskrbeli za reševanje konfliktov v okviru zastavljenih zakonskih pooblastil.

Predlog o medijski zbornici so posredovali delovni skupini za pripravo zakona 12. julija, ki ga ni niti zavrnila niti sprejela, dogovorjeno pa je bilo, da se ustanovitev medijske zbornice v zakon vključi, ko bo predlog obravnavan še z izdajatelji, je za STA še pojasnil Jurančič.