Izbrisani bodo po vložiti vloge in izpolnjevanju zakonskih pogojev v individualnem postopku lahko pridobili dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji za naprej ter s posebno dopolnilno odločbo legalizacijo njihovega bivanja v Sloveniji od izbrisa dalje. Izbrisani, ki niso bili upravičeni do izdaje dopolnilnih odločb, bodo imeli tri leta časa za vložitev zahtevkov.
Predlog prinaša tudi novost na področju upravičencev. Vključuje namreč tudi otroke izbrisanih, ki pogosto niso imeli urejenega statusa v Sloveniji, kar je v nasprotju s konvencijo o pravicah otroka in načelom varstva koristi otrok.
Novela tudi določa, da se dovoljenje za stalno prebivanje ne izda osebi, ki ji je kot tujcu zavrnjena izdaja dovoljenja za bivanje. Gre za osebe, ki so bile obsojene ali so v kazenskem postopku za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost ali vojnega hudodelstva.
Novela, ki jo je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve, je bila v DZ sprejeta 8. marca. Štiri dni zatem so poslanci SDS in SNS v DZ vložili zahtevo za razpis referenduma o noveli, vendar so slednjega preprečili poslanci koalicije, ki so v DZ izglasovali sklep, da DZ zahtevo za referendum pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Slednje je svojo odločitev, to je, da referendum o noveli ni mogoč, javnosti sporočili 15. junija.
Ministrstvo za notranje zadeve je v nadaljevanju aktivnosti za izvajanje zakona o izbrisanih pripravilo posebno informativno brošuro, v kateri bodo izbrisani lahko našli vse informacije v zvezi s postopkom ureditve njihovega statusa.
Brošuro bodo prejele vse upravne enote v državi in vsa diplomatsko-konzularna predstavništva Slovenije v tistih državah bivše Jugoslavije, kjer predstavništva imamo, je v petek pojasnila direktorica direktorata za migracije in integracijo Nina Gregori.
