Dosegli so kompromis: Vlada se je odpovedala znižanju plač, sindikati pa so pristali na "zamrznitev sedanjega stanja"

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs in Branimir Štrukelj, vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja. (Foto: Bojan Velikonja)

Gre za predlog dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 ter predlog aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor.

Vlada se je odpovedala znižanju plač, sami pa so pristali na "zamrznitev sedanjega stanja", je dogovorjeno na kratko povzel Štrukelj. Za dve leti so po njegovih besedah tudi uspeli podaljšati zagotovilo, da vlada ne bo odpuščala zaposlenih v javnem sektorju. Kot je poudaril, za današnje parafiranje obeh dokumentov prevzema odgovornost. O doseženem kompromisu pa se bo moralo sedaj izreči članstvo.

Aneks h kolektivni pogodbi bo veljaven le, če ga bo podpisala večina do 29 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja iz štirih dejavnosti. Vlada bo oba dokumenta tako posredovala tudi sindikatom pogajalske skupine Janeza Posedija, ki vključuje 22 sindikatov in se z vladno stranjo niso pogajali. Da se opredelijo, ali ju bodo podpisali, imajo vsi sindikati časa do 28. avgusta.

Če aneksa ne bo podpisalo zadostno število sindikatov, ministrica napoveduje, da bo vlada morala ukrepati tako, da bo odpovedala kolektivno pogodbo in plače javnih uslužbencev uredila z enostranskim posegom, z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju.

Predlog dogovora predvideva, da bi izplačilo tretje in četrte četrtine plačnih nesorazmerij zamaknili v leti, ki bi sledili letu, v katerem bi realna rast BDP presegla tri odstotke.

V prihodnjih dveh letih ne bi bilo napredovanj in izplačevanja redne delovne uspešnosti, ohranili bi tudi omejitev pri višini izplačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.

Prav tako v letu 2011 ne bi bilo splošne uskladitve plač, pri čemer so se dogovorili za varovalko; v primeru, da bi inflacija presegla 2,5 odstotka, bi se namreč osnovne plače v januarju 2012 uskladile za nastalo razliko nad tem odstotkom. Regres za letni dopust bi se v prihodnjih dveh letih izplačal v višini 692 evrov, tako kot leta 2010.

V predlogu dogovora se vlada tudi zavezuje, da zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju do vključno leta 2013 na letni ravni ne bo preseglo odstotka vseh zaposlenih v javnem sektorju.

S temi ukrepi bi po besedah Pavlinič Krebsove sredstva za plače ohranili na ravni letošnjega leta, pri čemer je prihranek zaradi takšne zamrznitve plač ocenjen na 244 milijonov evrov. Prvotne vladne napovedi pa so predvidevale še dodatno, petodstotno znižanje plač glede na letos.

Kot pravi ministrica, naj bi za doseganje te razlike odstotek doprinesle že sprejete rešitve v noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju (znižanje pri položajnem dodatku in plačilu v dežurstvu, racionalizacija na področju notranjih organizacijskih enot). Preostanek naj bi dosegli tako, da bodo neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom za štiri odstotke znižali sredstva za stroške delovanja.

Štrukelj je napovedal, da bo o obeh dogovorih odločilo članstvo. Če bo slednje danes parafirani kompromis zavrnilo, bi to pomenilo zaostritev v jeseni. Pomenilo bi, da so se odločili, da bodo branili vse pridobljene pravice, ne glede na razmere, in to bi verjetno pomenilo generalno stavko, pravi.

Ministrico pa je opozoril, da bi odpoved kolektivne pogodbe pomenila permanenten konflikt z javnim sektorjem, zato jo je pozval k ohranitvi kolektivnih pogodb, sicer bi se vrnili 20 ali več let nazaj. Pavlinič Krebsova mu je zagotovila, da se vlada tega zaveda in da so zato vložili vse napore v socialni dialog.