Tako bo vlada po besedah premiera Pahorja do konca julija pripravila osnutek pokojninskega zakona in ga takoj poslala vsem socialnim partnerjem, ki sodelujejo v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Ti bodo lahko potem poslali pripombe na besedilo, je Pahor dejal po današnji seji sveta, ki se je je udeležil tudi sam.

Do konca avgusta bo vlada ugotovila, ali je mogoče na podlagi prispelih pripomb delodajalcev in sindikatov upati, da bi nadaljnji dialog lahko prinesel kompromis. "Če bo vlada ocenila, da pripombe ne morejo prinesti kompromisa v razumnem času, bo v začetku septembra sprejela predlog zakona in ga poslala v državni zbor," je napovedal Pahor.

"V želji, da bi razvozlali gordijski vozel in ga ne presekali, je vlada vložila ogromno truda in dela," je dejal premier. Pri tem je navedel, da so imeli s socialnimi partnerji preko 50 sestankov. Tako po njegovih besedah vladi ni mogoče očitati, da je premalo investirala v socialni dialog. Vendar dodaja, da če gordijskega vozla ne moreš razvozlati, potem ne ostane nič drugega, kot da ga presekate.

Pereče razhajanje pri upokojitveni starosti in pokojninski dobi

Minister za delo Ivan Svetlik je v izjavi za javnost dejal, da je največje razhajanje s sindikati pri upokojitveni starosti in pokojninski dobi. "Moramo zagotoviti, da bomo lahko v naslednjem obdobju pričakovali zvišanje dejanske upokojitvene starosti za dve do tri leta," je dejal.

Kot je pojasnil, se že danes moški dejansko upokojujejo pri 62. letu starosti, medtem ko sindikati predlagajo starostno mejo 60 let. Ob vprašanju bonusov in malusov je opozoril, da že obstoječi sistem vključuje maluse, medtem ko jih želijo sindikati zdaj odpraviti.

Razhajanja so tudi pri obdobju za odmero pokojninske osnove. Po predlogu vlade naj bi ga podaljšali s sedanjih katerih koli najugodnejših 18 let na 34 let. Sindikati pa vztrajajo pri podaljšanju na 24 najugodnejših let. Po ministrovih besedah vladna stran "stoji za svojim predlogom, da bi pokojninska blagajna lahko brez težav delovala do leta 2025 ali 2030 in da bi ustavili padanje pokojnin".

Sindikati od svoje zahteve ne odstopajo

Najbolj trdovratno vprašanje ostaja dolžina pokojninske dobe. Vladna stran predlaga, da se moški lahko za polno pokojnino upokojijo pri 65. in ženske pri 63. letu starosti.

Po dopolnjenem predlogu bi brez odbitkov lahko moški polno pokojnino dobili tudi stari 60 let in ženske 58 let, a bi morali imeti moški v tem primeru 43 let pokojninske dobe in ženske 41. Vendar to pomeni brez upoštevanja dokupljene dobe.

Sindikati ne odstopajo od zahteve, da mora 40 let pokojninske dobe za moške in 38 za ženske zadostovati za polno pokojnino. Po njihovem mnenju je pogoj vlade prestrog, saj ga številni ne bodo mogli doseči tudi zato, ker ni delovnih mest za starejše.