Projekt, ki ga bo izvajala Agencija RS za okolje (Arso) do leta 2015, bo financiran iz kohezijskega sklada (85 odstotkov), preostalo pa bo prispevala država. "Takšne projekte potrebujemo za trajnostni razvoj Slovenije," je na včerajšnji novinarski konferenci ob predstavitvi omenjenega projekta napovedal minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Henrik Gjerkeš.

Novi vremenski radar

Projekt, ki so ga na Arsu poimenovali Bober (Boljše opazovanje za boljše ekološke rešitve), med drugim predvideva nadgradnjo starih in postavitev novih merilnih mest (skupaj 248) za spremljanje stanja vodnega okolja v vrednosti 13,6 milijona evrov, zamenjavo opreme na 33 merilnih mestih ter posodobitev računalniške infrastrukture, s čimer bo lahko Arso učinkoviteje napovedoval izredne hidrološke razmere. "Infrastruktura sicer že obstaja, vendar so tekoča sredstva za njihov razvoj premajhna. Obstoječa meteorološka in hidrološka mreža je potrebna nadgradnje. Ta projekt je nekakšen neposreden odziv Arsa na podnebne spremembe," je prepričan generalni direktor Arsa Silvo Žlebir. V sklopu projekta je predvidena tudi postavitev dodatnega vremenskega radarja (2,5 milijona evrov) na hribovitem predelu Pasje ravni za potrebe zahodne Slovenije. "Povod za postavitev tega radarja so bili tudi zadnji tragični dogodki v Železnikih. Če bi takrat imeli radar na območju zahodne Slovenije, bi nam bil lahko še kako koristen, saj gre za najpomembnejšo napravo, ki nas opozarja na ekstremne dogodke," opozarja Žlebir. Slovenija ima trenutno na voljo samo radar na Lisci, ki pa ne omogoča zanesljivega spremljanja padavinskih pojavov na območju celotne Slovenije. Z novim radarjem bo tako omogočeno sprotno in celostno spremljanje padavinskega dogajanja nad Slovenijo.

Projekt za razvoj gospodarstva

Projekt Bober z nadgradnjo informacijskega sistema zagotavlja tudi večjo poplavno varnost, varno preskrbo z vodo, napovedovanje suše in boljše možnosti za razvoj posameznih gospodarskih panog, kot so kmetijstvo, živilska industrija, energetika in promet. S hidrološkimi prognostičnimi modeli Save in Soče se bodo tako izboljšale tudi dnevne količinske napovedi pretokov rek in njunih pritokov, ki so potrebne za optimizacijo obratovanja hidroelektrarn. Med drugim naj bi Arso s tem projektom zagotovil tudi pogoje za delovanje Službe za morsko meteorologijo in oceanografijo, ki bo lahko pravočasno opozarjala na izredne meteorološke razmere na slovenskem morju in v priobalnem pasu. "Če želimo vodo, ki je naša strateška dobrina, posebno zaščititi in z njo dobro gospodariti, potrebujemo za to primerne odločitve ter točne in jasne podatke o stanju vodnega okolja v Sloveniji. S pomočjo Evropske unije smo zato tudi začeli izvajati ta projekt," je dejal okoljski minister Roko Žarnić. Na Arsu so projektno dokumentacijo začeli pripravljati že leta 2005, lani maja pa je evropska komisija dokončno potrdila projekt.