Za odgovornega urednika bo v novem zakonu potrebno 65-odstotno soglasje novinarjev

Od leve proti desni: premier Borut Pahor, Dnevnikov novinar Primož Cirman, Janez Zalaznik, Samo Tratnik, novinarka Dela Klara Škrinjar in Matija Stepišnik. (Foto: Anja Avšič)

Vprašanje, kdo je lahko lastnik medijev, po Pahorjevih besedah danes ni dobilo končnega dogovora, saj obstajajo dileme o tem, kako daleč gre lahko pri tem vlada v tržnem gospodarstvu. "Moje vodilo pri oblikovanju odgovora na omenjeno vprašanje, če se bomo zanj dogovorili, bo, da mora biti pravilo o tem, kdo je lastnik medijev, jasno in vsem enako razumljivo," je v izjavi za javnost po dvournem sestanku s predstavniki novinarskih aktivov povedal Pahor. Slednji sicer sestanek z novinarji ocenjuje kot koristen.

Zakon o medijih bo po Pahorjevih besedah vlada pripravila do konca septembra ali začetka oktobra letos. Za tem ga bo poslala v DZ in sprejet bi lahko bil še pred božičem. Pripravljen je že tudi - tako je po sestanku povedala kulturna ministrica Majda Širca - zakon o Slovenski tiskovni agenciji.

Za premiera je sicer svoboda medijev temeljnega pomena za demokratičnost družbe. Prav tako je proti "iluziji, da velika normiranost v zakonodaji olajšuje, ne pa otežuje težave": "Zato menim, da mora biti tudi pri medijskem zakonu malo pravil, ki morajo biti jasna in enaka za vse, sankcije pa prepoznavne in prav tako enake za vse".

Doseženo soglasje nižje od sprva predvidenega

Ministrica Širca, ki se je prav tako udeležila sestanka, je povedala, da je danes doseženo soglasje o kvoti pri imenovanju odgovornih urednikov, ki naj bi jo vgradili v nastajajoči zakon o medijih, nekoliko nižje, saj je ministrstvo sprva predvidevalo 75-odstotno soglasje. Povedala je še, da bo ministrstvo ostale določbe, o katerih so se pogovarjali danes, in še niso zajete v zakon, preučilo in jih vključilo v zakon, če bo ocenilo, da je to potrebno.

Novinar Večera Matija Stepišnik je v imenu predstavnikov novinarskih aktivov v izjavi za medije izrazil zadovoljstvo nad sestankom. Kot je povedal, jim je premier zagotovil, da bodo v novem zakonu o medijih določbe, ki določajo nakupe medijskih hiš v Sloveniji, strožje, nepravilnosti pa bolj sankcionirane. Na mizi je po njegovih besedah tudi predlog, da bodo od zdaj mnenja novinarskih aktivov obvezujoča, ko bo šlo za imenovanje ali razreševanje odgovornih urednikov.

To je šele začetek dialoga med novinarji in vlado, pravi Stepišnik. "Kaj od tega, kar je bilo dogovorjeno oziroma je bilo dogovorjeno na neki načelni ravni, bo vključeno v osnutek zakona o medijih, pa bomo še videli," je dejal in dodal, da je tako zdaj na potezi ministrstvo za kulturo.

Aktivi večih slovenskih medijev so pretekli teden na Pahorja in Širco naslovili zahtevo po čimprejšnji zakonski ureditvi razmer v slovenskih medijih. Med drugim zahtevajo transparentno financiranje nakupov medijskih družb, jasno ločenost funkcij v upravah in uredništvih, ter uzakonitev ostrih kazni "za medijsko hišo, ki bi zaradi spola, narodnosti, rasne, spolne usmerjenosti, verske ali idejne pripadnosti oz. katerokoli druge osebne okoliščine odpustila novinarja, ga prerazporedila na drugo delovno mesto oz. mu spremenila delokrog.

Kršinar: Pahor nas ignorira

Predsednik ZNP Igor Kršinar je na premiera Boruta Pahorja naslovil pismo, v katerem mu očita ignoriranje pozivov združenja za sodelovanje pri snovanju medijske zakonodaje in neukrepanje ob šikaniranju novinarjev. Ob tem Kršinar izraža upanje, da bo vlada ZNP vključila v pripravo medijske zakonodaje.

Kot v pismu Pahorju navaja Kršinar, ga je Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) večkrat prosilo za ukrepanje zaradi nevzdržnih razmer v slovenskih medijih, vendar za pozive ni imel posluha.

Prav tako v ZNP, kot navaja, niso bili uradno seznanjeni "z osnutkom zakona o medijih, zato žal ne poznamo njegove vsebine in v okviru našega združenja nismo imeli možnosti opraviti strokovne razprave, na podlagi katere bi lahko predlagali svoje rešitve".

Stanje na področju medijev po Kršinarjevem mnenju sicer ni problematično zgolj zaradi neurejenih lastniških razmer v medijih, "ampak predvsem zaradi odnosa vladajoče politike in lastnikov do novinarjev".