Težave brez nadurnega dela zdravnikov: V zdravstvenih zavodih si zaradi septembra že belijo glave

V zdravstvenih zavodih se že pripravljajo na umik soglasij zdravnikov za nadurno delo, ki ga je izzvalo vladno zniževanje plačila dežurstev. (Foto: Luka Cjuha)

Ukinjanje "vmesnih" postaj?

V ljubljanskem UKC se na prvi september že pripravljajo. Predstojnike so tako zaprosili, naj pripravijo projekcije, kako bodo posamezne enote delovale po umiku soglasij za nadurno delo, nam je povedala strokovna direktorica prof. dr. Brigita Drnovšek. Kot pravi, bo umik večje težave kot pri zagotavljanju dežurne službe povzročil pri redni dejavnosti. Tako je mogoče, da bodo zaradi tega odpadli nekateri nenujni posegi, še zlasti pa bo primanjkovalo anesteziologov. Rešitve za te težave že intenzivno iščejo, je poudarila, pri ambulantnem delu pa po njeni oceni na drugi strani ne bo prihajalo do večjih težav.

Drnovškova se ob tem strinja, da bo treba kategorizacijo in mrežo dežurnih mest urediti na nacionalni ravni. V primerjavi z drugimi evropskimi državami je razporeditev dežurnih mest v Sloveniji precej več, je pojasnila, kar pa še ne pomeni, da je to vedno dobro za bolnike. "Pri nekaterih strokah je bolje, da so dežurna mesta v dveh ali treh centrih, kjer zagotovijo vse potrebno, ne pa da se bolnik ustavlja na vmesnih postajah. Nikakor ni potrebe po tem, da bi imeli dežurna mesta za vse specialnosti v vseh bolnišnicah," je poudarila.

Dva centra za vso Slovenijo po njeni oceni na primer zadostujeta pri infektologiji in nevrologiji. Nekatera dežurna mesta bi lahko po njenem nadomestili tudi s pripravljenostjo, kar bi prineslo tudi finančne prihranke. Spremembe na ravni vse Slovenije bo seveda moralo zastaviti ministrstvo za zdravje, je dodala, v UKC Ljubljana pa so pri tem pripravljeni pomagati.

V primeru umika soglasij za nadurno delo bodo na oddelkih morali organizirati turnusno delo, napovedujejo v UKC Maribor. Vsi nujni pregledi in posegi bodo potekali nemoteno, zaradi nezadostne kadrovske zasedenosti na nekaterih oddelkih pa bi lahko prišlo do zmanjšanja obsega načrtovanih pregledov in operacij, so pojasnili. Po prvih ocenah bo največ težav na oddelkih, na katerih je delo že sedaj zelo intenzivno, na primer na oddelku za anestezijo, intenzivno terapijo, deloma pa tudi na kirurgiji in v nekaterih internističnih strokah. Težave pričakujejo tudi na oddelkih, kjer je zaposlenih manj zdravnikov, kot bi jih potrebovali za organizacijo turnusnega dela.

Specializante so že vključili

Po umiku soglasij bo "zelo težko", ugotavlja direktor Zdravstvenega doma Velenje, zdravnik družinske medicine Jože Zupančič. Ideje o večjem vključevanju specializantov v osnovnem zdravstvu jim ne bodo v pomoč, saj so za to že poskrbeli, je pojasnil. Specializanti so v njihovem zdravstvenem domu tako že vključeni v dežurno službo, ravno tako so lahko izbrani zdravniki. Ob pomanjkanju zdravnikov si za zdaj pomagajo z upokojenimi zdravniki in zdravniki iz drugih zdravstvenih zavodov, ki pri njih delajo prek pogodb. Na voljo imajo dve neprijetni možnosti: če bodo ob znižanju plačila dežurstev te še naprej plačevali enako kot doslej, jim bo to prineslo minus. Če bodo plačilo znižali in se zunanji zdravniki ne bodo več želeli vključevati v njihovo urgenco, se bodo znašli v resnih težavah, je opozoril. Za nujno pomoč bodo seveda poskrbeli, je poudaril, zatikalo pa bi se lahko pri "rednih" ambulantah, je pojasnil.

Vse več zdravnikov si želi v tujino

Medtem ko zdravstvo pesti njihovo pomanjkanje, v Zdravniški zbornici zaznavajo povečanje interesa slovenskih zdravnikov za odhod v tujino. Zbornica je namreč v celotnem lanskem letu izdala 44 potrdil o dobrem imenu, ki so nekakšna "vstopnica" za zaposlitev v tujini, letos pa že 30. Povprečna starost članov, ki so letos zaprosili za potrdilo o dobrem imenu, je bila 41 let, so nam pojasnili. Najstarejši med temi zdravniki je bil star 69 let, najmlajši zdravnici, ki sta zaprosili za potrdilo, pa sta imeli 28 let.