Osumljenec Cekuta prodaja vilo, tožilstvo ni zahtevalo plombe

Posestvo in vila slikarja Jureta Cekute, ki ju prodaja za dva milijona evrov. Tožilstvo zoper Cekuto, ki je osumljenec v zadevi Patria, ni vložilo zahtevka za zavarovanje premoženjske koristi, saj niso izpolnjeni vsi pogoji iz zakona. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Osnovni očitek tožilstva Juretu Cekuti v zadevi Patria je, da je slikar od brigadirja Petra Zupana, takrat zaposlenega na obrambnem ministrstvu, dobil več internih dokumentov obrambnega ministrstva glede dinamike nabav oklepnikov in taktične karakteristike, tudi s tem pa je bila Patria v prednosti pri slovenskem nakupu oklepnikov. Jureta Cekuto je za dostavljene informacij plačevala Patria in podjetje njenega takratnega lobista Hansa Wolfganga Riedla, navaja tožilstvo.

Peter Zupan je osumljen storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 261. člena KZ, Cekuta pa napeljevanja k temu dejanju po tretjem odstavku 261. člena KZ v zvezi s 26. členom KZ in v zvezi s prvim odstavkom sedmega člena KZ. Policija je v preiskavi ugotovila, da Cekuta prihodkov, ki jih je dobil od posla s Patrio, ni prijavil slovenski davkariji.

Pojasnilo tožilstva, zakaj sodišču niso podali zahtevka za zavarovanje premoženjske koristi, ki jo je Cekuta pridobil v zadevi Patria, pravi, da za to niso izpolnjeni vsi pogoji iz 205. člena ZKP. Ta predvideva, da se premoženje zavaruje, kadar "obstaja nevarnost, da bi obdolženec, sam ali prek drugih oseb, to korist uporabil za nadaljnjo kriminalno dejavnost ali da bi jo skril, odtujil, uničil ali kako drugače z njo razpolagal, tako da bi onemogočil ali precej otežil njen odvzem po končanem kazenskem postopku". Kateri pogoji niso izpolnjeni, da bi tožilstvo zavarovalo zahtevek za odvzem premoženjske koristi s plombo na Cekutovi vili, nam tožilstvo ni sporočilo. Po nekaterih ocenah bi lahko bil razlog v tem, da je Jurček Cekuta lastnik samo polovice nepremičnine, saj je po podatkih iz zemljiške knjige lastnica druge polovice hiše Ana Cekuta. Iz zemljiškoknjižnega izpiska prav tako izhaja, da je na polovici nepremičnine, katere lastnik je Jurček Cekuta, vpisanih večje število hipotek, med upniki pa so tudi NLB (36.000 evrov), Geodetski zavod (11.000 evrov), Komercialna banka Triglav v stečaju (16.000 evrov), Petecin Mirko (16.000 evrov) in drugi, kar pomeni, da Jurček Cekuta z nepremičnino ne more prosto razpolagati.

Zato tožilstvo tega njegovega premoženja ne more zablokirati, saj bi s tem poseglo v pravice drugih upnikov. V zemljiški knjigi je zabeležena tudi plomba, sklep z dne 2. junija 2010 (še ni pravnomočen), gre pa za zaznambo izvršbe.

Cekuta: Imam nove ideje

Jure Cekuta pravi, da je atelje in galerijo v Celju zgradil pred 19 leti in da ju prodaja zato, ker bi rad dobil denar za gradnjo novega objekta, saj ima "nove ideje". Ob tem zanika, da bi nepremičnino prodajal, ker bi se denimo želel izseliti iz Slovenije ali pa zaradi finančnih razlogov. Potrdil je sicer, da je hiša, katere lastnik je le polovično (druga polovica je last njegove nekdanje žene), obremenjena s hipoteko, a bo ta "kredit poplačal s kupnino ali pa brez nje". Ob tem dodaja, da se mu s prodajo ne mudi in da je ne bo prodal pod ceno. Opozorili smo ga tudi, da je iz zemljiške knjige razvidno, da nad nepremičnino visi izvršba, a Cekuta to zanika in ponavlja, da gre le za hipoteko. Zahtevo za sodno preiskavo zoper njega v zadevi Patria in očitano protipravno premoženjsko korist pa Cekuta zanika: "To so govorice, jaz in moj odvetnik nisva dobila nobenega dokumenta, ki bi izkazoval take očitke." Pravi pa, da bo resnico o svojem življenju in delu, pa tudi o aferi Patria razkril v svoji knjigi, ki bo pod naslovom Smem, znam, zmorem izšla sredi letošnjega poletja.

Oglas za vilo slikarja Jurčka Cekute

1000 m2, samostojna, zgrajena l. 1991, 3000 m2 zemljišča. Stanovanjska hiša z galerijo, notranjim bazenom, na robu naselja, v naravi ob gozdu, v čudovitem okolju, prodamo. Cena cca. 2,000.000,00 evrov.