"Lani se je sicer spremenil zakon o državni upravi, ki je del pristojnosti z ministrstva za zdravje prenesel na kmetijsko ministrstvo. A s tem nismo dosegli želenega - poenotenja, poenostavitve in racionalizacije sistema nadzora varne hrane," je v uvodu poudarila poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem, saj je bila sklicateljica okrogle mize njena stranka. "Po spremenjeni zakonodaji je za prehranska dopolnila pristojen zdravstveni inšpektorat, a ne v vseh primerih. Če so dopolnila v kravjem siru, je za nadzor pristojen veterinarski inšpektor, če so v sojinem, pa kmetijski. Pet inšpektorjev hodi na isto polico v trgovino. Čemu? Toliko o racionalizaciji!" je bila kritična Lučka Žabkar, do nedavnega zaposlena na zdravstvenem inšpektoratu. Z izkušnjami predelovalcev hrane pa jo je dopolnila dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. "Srednje veliko živilsko podjetje ima na leto 176 inšpekcijskih nadzorov," je dejala.

Zalokar-Oražmova je prepričana, da mora biti nova institucija za varno hrano organizirana tako, da bo potrošnik varen in prepričan, da laboratorijske analize živil niso podlegle najrazličnejšim lobijem. "S prejšnjima ministroma za kmetijstvo (Milanom Pogačnikom, op. p.) in za zdravje (Borutom Miklavčičem, op. p.) najbrž ne bi prišli nikamor," je ocenila Cveta Zalokar Oražem, ki upa, da bosta nova ministra, Dejan Židan in Dorijan Marušič, učinkovitejša. Tega si želi tudi Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, saj je njena institucija že vladi Antona Ropa leta 2003 predlagala ustanovitev agencije za varno hrano, v kateri bi združili vse nadzorne institucije, a se do danes ni zgodilo še nič.

Kmetijski minister Dejan Židan je povedal, da je že imenoval delovno skupino, ki pripravlja strokovna izhodišča za vzpostavitev takšne institucije. Za zdaj se ukvarjajo le z njeno vsebino, v kakšni obliki bo organizirana in kako se bo imenovala, pa je za zdaj, tako Židan, drugotnega pomena. Tudi minister je prepričan, da moramo v Sloveniji združiti inšpekcije za nadzor hrane, kajti: "Podobno zadevo v praksi nadzorujejo tri ali štiri inšpekcije, zato proizvajalec ne ve, kako mora ravnati, saj te inšpekcije o isti stvari nimajo enakega mnenja. Ko se pojavi kriza - hvala bogu jih je pri nas bistveno manj kot v tujini - pa nastanejo sive lise in se nihče ne čuti primarno odgovornega."

Dr. Janez Hribar z ljubljanske biotehniške fakultete je prepričan, da smo v Sloveniji sposobni vzpostaviti organiziran in racionaliziran nadzor, vendar opozarja, da ta nadzor brez finančne neodvisnosti ne bo neodvisen. Dr. Peter Raspor, prav tako z biotehniške fakultete, pa meni, da bo bodoča agencija za varno hrano uspešna le, če bo mobilizirala vse, ki v tej državi kaj vedo o tem vprašanju: "Treba je vzpostaviti register, kaj kdo zna. Ko bomo to storili, bomo nadzor pocenili, in če bomo za mnenje vprašali tistega, ki ima znanje, bo odzivni čas takšnih nadzornih organov bistveno krajši, kot je danes."