Za potrditev arbitražnega sporazuma je včeraj po neuradnih izidih oziroma preštetih 720.723 glasovnicah na voliščih po Sloveniji glasovalo 368.085, proti pa je bilo 346.928 volilk in volilcev. Razlika med zagovorniki in nasprotniki je relativno majhna, vendar se bistveno ne bo spreminjala. V ponedeljek bodo k tem izidom glasovanja namreč prišteli tudi glasove, ki bodo prispeli po pošti iz Slovenije. Na izid referenduma pa lahko ob tesnem rezultatu vplivajo tudi glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine, na katere bo treba počakati do 14. junija. V državni volilni komisiji pričakujejo, da bo v tujini glasoval približno odstotek volilcev od skupne udeležbe. To je približno sedem tisoč volilcev.

Včeraj se je od 1,705.833 na volišča odpravilo nekaj več kot 720.000 volilcev, to je nekaj več kot 42 odstotkov. Relativno največ ljudi je prišlo na volišča v Ljubljani in okoliških občinah (od 45 do 47 odstotkov), zatem na Gorenjskem in Primorskem (43 oziroma 42 odstotkov). Že tradicionalno sta po udeležbi na dnu ptujska volilna enota, ki obsega Prlekijo in Prekmurje, ter mariborska enota, kjer je na volišča prišlo 37 do 39 odstotkov volilcev.

Sodeč po izidih v posameznih volilnih enotah jih sporazum, po katerem bodo mejo s Hrvaško po njenem vstopu v Evropsko unijo – če se državi že prej ne sporazumeta sami – določal senat petih arbitrov, največ (to je 57 odstotkov) podpira na Primorskem (57 odstotkov) in v volilni enoti Ljubljana Center (46 odstotkov). V volilni enoti Ljubljana Bežigrad jih je bilo 54 odstotkov, v novomeški pa 50,3 odstotka, ter v mariborski 52 odstotkov. Na Gorenjskem je sporazum podprlo samo 46 odstotkov, v ptujski volilni enoti 47 in celjski 48 odstotkov volilcev. Gledano po volilnih enotah, je izid 5 proti 3 za zagovornike sporazuma.

Za to glasovanje ni značilna samo za referendume pri nas relativno visoka udeležba, ampak tudi veliko kršitev 43-urnega volilnega molka pred glasovanjem. Z republiškega inšpektorata za notranje zadeve poročajo, da so v času volilnega molka ob referendumu o arbitražnem sporazumu s Hrvaško prejeli 83 prijav domnevnih kršitev. 27 prijav se je nanašalo na plakate in panoje, 18 na medije, 13 na SMS-sporočila, 12 na internet, devet na letake in štiri na preostale kršitve. Največ prijav domnevnih kršitev volilnega molka (32) so zabeležili osrednjeslovenski regiji. Sledi podravska regija s 13 kršitvami.