Razpis za 130-milijonski projekt eZdravje naj bi dajal prednost IBM-ovim in Oraclovim tehnologijam

V projekt informatizacije javnega zdravstva eZdravje bo država v prihodnjih letih vložila več kot 130 milijonov evrov (takšna je ocenjena vrednost v stalnih cenah, medtem ko znaša v tekočih cenah več kot 160 milijonov evrov). Pri delitvi kolača bodo očitno imela prednost podjetja, ki že vrsto let sodelujejo z javno upravo. (Foto: Jaka Gasar/dokumentacija Dnevnika)

Projekt eZdravje je namreč razdeljen na več podprojektov, za katere v ozadju računalniška podjetja bijejo srdit boj, še posebno pa je pomemben, ker bo vnaprej določil tehnološke rešitve, ki bodo v javni upravi prevladovale prihodnje desetletje tudi na drugih področjih in ministrstvih. Ker projekt s 27 milijoni evrov sofinancira tudi Evropska unija, na začetku junija v Ljubljano prihajajo revizorji evropske komisije, ki so očitno izvedeli za zakulisne boje, eZdravje pa proučujejo tudi na slovenskem uradu za varstvo konkurence.

Informatizirano javno zdravstvo naj bi omogočilo, da se bo zdravstvena obravnava bolje prilagodila posameznikom, olajšana naj bi bila mobilnost in varnost pacientov, snovalci pa si med drugim obetajo manjše stroške zdravstvenih storitev. Pri celotnem poslu je marsikoga od naših virov zmotilo dejstvo, da naj bi bil razpis pisan na kožo podjetjem, ki z državno upravo sodelujejo že vrsto let. Ta je, kot trdijo naši viri, že "zgodovinsko zaklenjena" na IBM-ove in Oraclove tehnologije, razpisni pogoji pa poleg zahteve, da naj bo projekt napisan z IBM-ovo in Oraclovo tehnologijo, določajo tudi uporabo programskega jezika java.

Našteto naj bi preveč očitno ustrezalo podjetjem SRC (z javno upravo sodeluje od leta 1993), Oracle in IBM, poleg tega so se pojavila ugibanja, ali je primerno, da projekt na ministrstvu za zdravje usmerja vodja službe za informatiko Smiljana Vončina Slavec. Novembra 2004 je namreč pred nastopom službe na ministrstvu prodala četrtino podjetja Infonet družbi SRC, nato pa na ministrstvu odločala o poslih podjetij, s katerimi je bila prej, kot trdijo različni viri, v osebnih in lastniških povezavah. Vončina-Slavčeva je odgovorila, da projekt eZdravje vodi "v strokovnem smislu, medtem ko izvajajo javna naročila za to usposobljene službe na ministrstvu, za dokončne odločitve pa je bil do sedaj odgovoren državni sekretar Ivan Eržen, ki ga je za to pooblastil minister Borut Miklavčič".

Zahtevek za revizijo javnega razpisa za projekt eZdravje so že konec marca vložili v podjetju Hermes Softlab, ker so menili, da "so razpisni pogoji v dokumentaciji že vnaprej zahtevali izbrano tehnologijo, kar pa ni v skladu z načelom enakih možnosti". Podobno stališče so zavzeli tudi v podjetju Microsoft: "Zaradi omejujočih tehnoloških zahtev in specifikacij v razpisu, po katerem sprašujete, ocenjujemo, da so naši partnerji, ki razvijajo storitve na Microsoftovih tehnologijah, v neenakopravnem položaju". Microsoft je bil po njihovih besedah poleg Hermesa Softlaba iz razpisa izločen že s samimi razpisnimi pogoji. Primernost lastnih tehnologij so v Microsoftu podkrepili s primeri iz drugih evropskih držav, med njimi enotnim zdravstvenim portalom na Danskem in Portugalskem in rešitvami za bolnišnice v Španiji.

"Vse skupaj je skrbno pripravljen konstrukt z vrsto lažnih navedb, ki podjetju SRC kot največjemu slovenskemu IT-podjetju že povzroča poslovno škodo," so že pred časom pojasnili v SRC. Trditve, da naj bi "ponudniki državo z določenimi tehnologijami držali za talca", so odločno zavrnili. Za IBM-ove in Oraclove infrastrukturne elemente informacijskih sistemov so se po njihovih besedah "strokovnjaki v javni upravi odločili že zdavnaj in glede na rezultate očitno pravilno". Ponudniki storitev se moramo tem dejstvom prilagoditi, trdijo v SRC-ju, "saj bi se v nasprotnem primeru moral prilagajati naročnik, kar bi za državo pomenilo veliko neracionalnost ter podvajanje temeljnih elementov informacijskih sistemov in predvsem ustrezno usposobljenih strokovnjakov, ki pa jih že tako kronično primanjkuje".

Po naših informacijah je minister za zdravje Dorijan Marušič nekoliko obrzdal vnemo uradnikov na ministrstvu in želi pred novimi razpisi pridobiti jasnejšo sliko o dogajanju.

Virtua: MZ nas je izločilo

Čeprav Smiljana Vončina Slavec zagotavlja, da službo za informatiko na ministrstvu vodi korektno in pošteno, pa senco dvoma nanjo mečejo prejšnje lastniške in osebne povezave z družbami, velikimi dobitnicami IT-poslov v javni upravi. Pred leti je namreč družbi SRC prodala četrtino podjetja Infonet. SRC je takrat vodil Gregor Benčina, sin Janeza Benčine, dolgoletnega direktorja IBM in menda nekdanjega partnerja Smiljane Vončina Slavec. Medtem ko je zanikala, da bi sodelovala pri kakršnih koli kartelnih dogovarjanjih, pa Vončina-Slavčeva navedb glede partnerstva z bivšim šefom IBM ni želela komentirati, ker nimajo nobene zveze z njeno službo na ministrstvu.

Vseeno so se tudi te povezave znašle pod drobnogledom komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa, ki je prijavo zoper njo prejela po tem, ko je ministrstvo pri enem od javnih naročil iz leta 2009 postopalo precej čudno. Najcenejšo ponudbo je namreč med tremi konkurenti oddalo podjetje Virtua (v konzorciju z mariborsko fakulteto za zdravstvene vede), a je ministrstvo od nje zahtevalo dopolnitev ponudbe z obrazložitvijo referenčnih projektov. "Ko je Virtua dostavila zahtevano dokumentacijo, je ministrstvo razpis razveljavilo iz

Informatizacija: manj "šumov" in nepotrebnih poti

EZdravje je, kot so na ministrstvu za zdravje zapisali v kratki predstavitvi, eden večjih projektov informatizacije javnih storitev. Pacientom bi med drugim prinesel lažje seznanjanje z možnostmi diagnostike, zdravljenja in skrbi za lastno zdravje, možnost elektronskega naročanja ter komuniciranje z zdravstvenimi strokovnjaki prek varne elektronske pošte. Zaposlenim v zdravstvu bi eZdravje olajšalo dostop do informacij o bolnikih, njihovem zdravljenju in diagnostiki, ki jih potrebujejo, pa tudi do strokovnih vsebin. Glede na načrte bi projekt izboljšal tudi izmenjavo različnih podatkov in komunikacijo v zdravstvu, na primer med osnovnim zdravstvom in bolnišnicami, institucijam pa bi olajšal posodabljanje poslovnih procesov.

Pilotna priključitev diši tudi bolnišnicam

Letošnje krčenje proračunskih sredstev za zdravstvo projekta eZdravje ne bo prizadelo, saj se v celoti financira iz evropskih sredstev, so zatrdili na ministrstvu za zdravje. Trenutno še čakajo na odločitev državne revizijske komisije glede revizijskega zahtevka Hermesa Softlaba (po nekaterih virih naj bi bil zavrnjen), pri reviziji evropske komisije pa gre po njihovih besedah le za njene "redne aktivnosti". Nadaljnji terminski plan glede projekta bodo predstavili v prihodnjih tednih, so nam povedali na ministrstvu.

Po neuradnih informacijah naj bi na ministrstvu za zdravje že padla odločitev, da se bo projekt nadaljeval tako, da bodo "pilotno" priključili nekatere bolnišnice na zdravstveno omrežje zNet, ki je del eZdravja. V to naj bi bil med drugim vključen tudi UKC Ljubljana. Da naj projekt eZdravje čim prej tekel naprej, naj bi na eni strani pritiskala podjetja, ki pri tem računajo na svoj "kos pogače". Tudi za bolnišnice naj bi bila možnost pilotnega projekta s finančnega vidika precej ugodna, saj bodo sredstva za informatizacijo, ki jih v bolnišnicah vedno primanjkuje, na ta način prišla "od zunaj". Generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec je povedal, da se sam o pilotnem projektu z ministrstvom za zdravje ni pogovarjal, meni pa, da bi bil UKC zaradi svoje velikosti in kompleksnosti primerna izbira za pilotni projekt. "V UKC je res veliko stvari, ki bi jih bilo treba urediti: pretok informacij, povezanost med posameznimi oddelki in dostopnost do nekaterih podatkov. Glede na to, da je eZdravje velik informatizacijski projekt, bi bil lahko UKC poligon za preverjanje v prvi fazi," je še poudaril.

"Zelo se zavzemam za uvedbo kakšnega pilotnega projekta v UKC," je dejal tudi Vrhunčev pomočnik za informatiko Janko Recer. Na priključitev omrežja UKC na zNet se po njegovih besedah že pripravljajo, ob tem pa je poudaril, da UKC ne bo edini izvajalec pilotnih projektov. Do priključitve bi lahko po njegovih besedah morda prišlo že letos, glavnina projekta pa se bo izvajala prihodnje leto. Letos je predviden tudi pilotni projekt za poenostavitev seznama čakalnih vrst, v okviru eZdravja pa teče še projekt varnosti shranjevanja podatkov, je pojasnil Recer.