Dnevnik.si
- Top iz rubrike
- Zadnje objavljeno
- Preberite tudi
- VIDEO
Poglej fotogalerijo
Nestrpnost postaja vedno bolj dopustna oblika obračunavanja tako s problemi kot z ljudmi, žal tudi med politiki, je v izjavi za medije po sredinih izgredih na študentskih demonstracijah dejala notranja ministrica Katarina Kresal. (Foto: Matej Leskovšek/STA)
ŠOS je po Šobinih besedah organizirala varnostno službo v skladu s predpisi in o načrtovanih protestih obvestila vse ustrezne organe. Na prihod večjega števila ljudi na proteste so opozorili tudi policijo in jih pozvali, naj okrepijo nadzor. Študente in dijake pa so pozvali, naj pred in med demonstracijami ne pijejo.
Okoli 15. ure, ko so videli prve nemire, so po njenih besedah končali demonstracije, to jasno povedali in to tudi sporočili policiji. "Tako da zelo težko prevzamemo kakršnokoli odgovornost, kajti kot organizator smo resnično naredili vse," je dejala Šoba in dodala, da so še eno uro po koncu demonstracij pozivali udeležence preko megafonov, da naj se umaknejo s Šubičeve ulice in naj gredo domov.
Glede njene izjave pred nekaj dnevi, da se zna zgoditi, da bo proti parlamentu poletelo kakšno jajce, je Šoba dejala: "Rekla sem, da glede na stanje v državi, kakšno je, me ne bi čudilo, da bi priletelo kakšno jajce. Morate pa vedeti, da jajca in granitne kocke niso isto."
Na zgradbi parlamenta je za okoli 27.000 evrov poškodovanega stekla, ki je v celoti zavarovano. Ostala škoda še ni ocenjena, za primere vandalizma je DZ zavarovan za 15.000 evrov, presežek tega pa bo DZ zahteval od organizatorja protestov, so danes napovedali v DZ.
Šoba je glede morebitnega povračila škode poudarila, da so kot organizatorji naredili vse, tako da zelo težko sprejemajo to odgovornost. Nasilje v ŠOS absolutno zavračajo, ker "to ni naša pot in to obsojamo," je dejala predsednica ŠOS ter pojasnila, da so organom pregona že ponudili pomoč pri identifikaciji ljudi, ki so to počeli.
Vlada se ne zaveda, v kakšni bedi živijo ljudje
"Nihče ni pričakoval takšnih dogodkov. Mogoče se sama vlada ne zaveda, v kakšni bedi živijo ljudje, in smo mi mogoče samo spustili duha iz stekleničke," je dejala Šoba.
Iz ŠOS pa so naknadno sporočili, da kot organizator sredinih demonstracij ne odstopajo od legitimnih zahtev, ki so jih dijaki in študenti predstavili na javnem shodu. Poleg tega v organizaciji odločno zanikajo podtikanja glede plačanih posameznikov, ki naj bi izgrede sprovocirali, ter ponavljajo, da so kot organizatorji shoda naredili vse, kar je bilo v njihovi pristojnosti in moči.
ŠOS ob tem tudi ostro obsoja "manipuliranje in skrivanje legitimnih zahtev dijakov in študentov pod težo granitnih kock posameznikov" in poziva vlado, da prevzame polno odgovornost za socialni in ekonomski položaj, v katerem se je trenutno znašla Slovenija. "Včerajšnji dogodki predstavljajo tudi odziv na pretekle nepravičnosti in neodzivnost socialne države," so prepričani v študentski organizaciji.
Stališču ŠOS so se že v sredo pridružili tudi v Dijaški organizaciji Slovenije, je dejal njen predsednik Aleksandar Spremo. Spremo demonstracije šteje za legalne in legitimne do trenutka, ko se je začelo nasilje.
Okoli 15.000 študentov je v sredo v središču Ljubljane demonstriralo proti zakonu o malem delu, ki ga je pripravila vlada, vendar so organizatorji proteste predčasno prekinili, saj so se sprevrgli v izgrede. Demonstranti so namreč v parlamentarno poslopje metali različne predmete, ki so poškodovali zgradbo, kar so številni že obsodili.
Gantar napovedal odškodninsko tožbo
Ocenjena škoda poškodovanega stekla na zgradbi parlamenta, ki je nastala ob sredinem vandalizmu, je okoli 27.000 evrov, ki pa je v celoti zavarovano, je povedala generalna sekretarka DZ Mojca Prelesnik. Ostala škoda še ni ocenjena, za primere vandalizma je DZ zavarovan za 15.000 evrov. Presežek tega bo DZ zahteval od organizatorja protestov.
Koliko bo dejanske škode na zgradbi parlamenta, ki so jo povzročili vandali ob sredinih protestih, odgovorne službe še ugotavljajo. Za škodo, ki bo presegla znesek zavarovalne police, pa bo DZ vložil odškodninsko tožbo zoper organizatorja protestov, Študentsko organizacijo Slovenije, je Prelesnikova povedala na današnji novinarski konferenci v DZ.
Fasada parlamenta je doživela precejšnjo škodo, poškodovan je portal, stekla, razmišljajo tudi o odškodninski tožbi po členih, ki se nanašajo na poškodovanje kulturne dediščine. Najbolj pomembno pa je, da zaposleni v parlamentu med dejanji vandalizma niso bili poškodovani, je dejal predsednik DZ Pavel Gantar. Po njegovih besedah so dogodki poslance in zaposlene v parlamentu precej prizadeli in so v šoku.
Organizatorji so odgovorni za incidente in se ne morejo sklicevati na to, da so ob nasilju prekinili demonstracije. Sklicevanje na to je smešno, odgovorni so v celoti, je prepričan Gantar. Po njegovem bi moral organizator "prav ob nasilju še bolj aktivno nastopiti ter osamiti tiste, ki so začeli z nasiljem. Tega niso storili ampak so se ogradili, umili roke in rekli, da je demonstracij konec, ko se je začelo nasilje".
"Eksplicitna, neposredna in subjektivna odgovornost je tu," pravi Gantar in dodaja, da ne sprejemajo sklicevanja na "neke objektivne razmere v državi". Organizatorji se po predsednikovih besedah niso opravičili niti niso dali pobude, da bi se srečali ob protestih.
Prelesnikova je pojasnila, da DZ razmišlja tudi o kazenskih ovadbah zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje, zoper javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja. Zgradba je namreč v celoti pod spomeniškim varstvom. Od 27.000 evrov škode zaradi poškodovanega stekla je za 7000 evrov škode na posebnem steklu nad portalom. V parlamentu tako pričakujejo predstavnika Zavoda za spomeniško varstvo, ki bo podal natančno oceno škode, v hiši je tudi zavarovalni agent.
Delo v DZ je sicer tudi v sredo potekalo nemoteno. Večina služb, ki delajo v notranjosti zgradbe, je delovala nemoteno, poškodovani pa so bili prostori, ki gledajo na Šubičevo ulico. Službo za odnose z javnostmi, glavno pisarno in vložišče so tako morali preseliti, a kljub temu delajo normalno.
Zaradi varnosti je sicer zaprt glavni vhod v stavbo s Šubičeve ulice, vhod je tako možen s Tomšičeve. Sanacija glavnega vhoda se bo začela v petek.
Prelesnikova je dejala, da odškodninske tožbe, ki jih odgovorni napovedujejo zoper ŠOS, ne bodo prve. Leta 2001 je DZ na pravobranilstvo že naslovil odškodninski zahtevek v višini več kot 1,2 milijona takratnih tolarjev. Škoda na zgradbi DZ je nastala tudi ob študentskih demonstracijah leta 2006, a je zavarovalnica to v celoti pokrila.
Odvetnica Nina Zidar Klemenčič pa je glede odškodninske odgovornosti za STA pojasnila, da za škodo, ki je bila povzročena med študentskimi demonstracijami, odgovarja najprej vsak izgrednik, ki jo je povzročil sam, na podlagi splošnih pravil o odgovornosti za povzročeno škodo. Po njenem mnenju bi sicer lahko argumentirali, da je organiziranje tovrstnih demonstracij nevarna dejavnost in bi tako za škodo, ki iz nje izvira, tudi če je ta le materialna, odgovarja organizator te dejavnosti.
Prav tako bi bilo mogoče, če bi dokazali, da so določeni demonstranti dejansko ravnali kot izpolnitveni pomočniki študentskih servisov in bili za svoje nedopustno ravnanje celo plačani, odgovarjali tudi študentski servisi, še pojasnjuje Zidar Klemenčičeva.
SNS zaradi objektivne odgovornosti zahteva razrešitev Kresalove
Poslanska skupina SNS od premiera Boruta Pahorja zahteva razrešitev notranje ministrice Katarine Kresal, ki je po njihovem mnenju objektivno odgovorna za nastalo škodo med sredinimi protesti študentov in dijakov. Od vlade prav tako zahtevajo, da ugotovi objektivno odgovornost generalnega direktorja policije Janka Gorška in zahteva njegov odstop.
Za nastalo škodo ob petkovih protestih so po mnenju poslancev SNS vsekakor odgovorni organizatorji shoda, ki so jo dolžni tudi poravnati. Vendar pa bi bilo z ustreznejšim ukrepanjem policije možno preprečiti oziroma bistveno zmanjšati nastalo škodo, za kar pa je pristojna in tudi odgovorna ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal.
Kot je zapisal Zmago Jelinčič, bi moralo vodstvo policije takoj, ko se je začelo z uničevanjem poslopja DZ, izdati ustrezen ukaz, da je treba demonstrante premakniti dlje od poslopja parlamenta. "S takšnim zgolj minimalnim ukrepom bi bila namreč lahko škoda na pročelju stavbe, ki nenazadnje predstavlja tudi zakonsko zaščiten spomenik kulturnega pomena, bistveno manjša," meni Jelinčič.
Policija je sicer po njegovih besedah delala odlično, a kljub temu ni ustrezno zaščitila poslopja DZ in posledično ni preprečila uničevanja državne lastnine, ki je del slovenske kulturne dediščine. Zato v poslanski skupini terjajo objektivno odgovornost ministrice Kresalove ter od premiera Pahorja zahtevajo, da državnemu zboru predlaga njeno razrešitev.
Prav tako zahtevajo, da vlada ugotovi objektivno odgovornost generalnega direktorja policije ter zagotovi, da bo pristojni minister zahteval njegov odstop, so še zapisali v SNS.
Kresalova: Nestrpnost postaja vedno bolj dopustna oblika obračunavanja
Nestrpnost postaja vedno bolj dopustna oblika obračunavanja tako s problemi kot z ljudmi, žal tudi med politiki, je v izjavi za medije po sredinih izgredih na študentskih demonstracijah dejala notranja ministrica Katarina Kresal. Zaradi taktnosti in strpnosti policije se sredini izgredi pred DZ po njenem mnenju niso končali bistveno slabše.
Različna stališča o urejanju določenih problemov v demokratični družbi nikoli ne smejo pripeljati do tega, čemur smo bili priča v sredo. Takšne demonstracije nestrpnosti in vandalizma v Sloveniji nismo videli že od konca 2. svetovne vojne, je v današnji izjavi za medije dejala Kresalova.
Takšen način protesta tudi ni blizu samim študentom, čeprav se je zgodil pod krinko študentskih protestov, je prepričana ministrica. "Sovražni govor, zmerjanje in podpihovanje nestrpnosti je v naši družbi vedno bolj pogosto," je poudarila Kresalova.
Zaradi tega smo že bili priča nasilju zoper različne skupine prebivalcev v Sloveniji, kot so npr. izbrisani, istospolno usmerjeni ali kakšna druga etnična manjšina. V sredo se je nestrpnosti in nasilju postavil še mnogo širši okvir. Od verbalnega nasilja v parlamentu do fizičnega nasilja pred njim je žal očitno le majhen korak.
Po njenem mnenju se morajo predvsem politiki, ki pomagajo postavljati standarde dopustnega, vprašati, ali res želimo takšno državo. Kresalova je poudarila, da je strpnost in taktnost s posebnim poudarkom na skrbi za življenje in zdravje ljudi generalna usmeritev za ravnanje policije v času njenega mandata. Zgolj resnično hladnokrvno prenašanje nesramnosti in nasilja, taktnost in strpnost policije je pripeljala do tega, da se zadeva ni končala bistveno slabše, je prepričana ministrica.
Organizatorji študentskih protestov so imeli po ministričinih besedah vsa potrebna dovoljenja in so ves čas priprav sodelovali s policijo. Kljub temu, da so po začetku nasilja udeležence protestov pozivali k razhodu, to ne bo dovolj za popolno odrinjanje odgovornosti, ki pride s tem, je ocenila Kresalova. Dokončnega mnenja o tem, kakšna bo odgovornost Študentske organizacije Slovenije, sicer nima, o tem se bodo po njeno izrekli sodišče in policija.
Ministrica je še ocenila, da so bile študentske demonstracije, ki so sicer legitimna oblika borbe za študentske pravice, zelo grdo zlorabljene za napad na hram demokracije. "To je vredno vsake obsodbe, predvsem pa zelo natančne ocene vzrokov in sanacije posledic," je pojasnila.
Glede poziva predsednika SNS Zmaga Jelinčiča, naj odstopi, pa je ministrica dejala, da ima Jelinčič bogato zgodovino sovražnega govora in pozivanja k nasilju. "Menim, da je zadnji, ki se lahko izreka o tem, kaj se je včeraj zgodilo in kako bi se bilo potrebno odzvati," je dejala Kresalova.
Podmladka SD in NSi pozivata ŠOS, naj krije stroške škode na demonstracijah
Mladi forum SD in MSi obsojata nasilje in vandalizem, ki se je zgodil v sredo na študentskih demonstracijah pred stavbo državnega zbora. Ob tem pa pričakujejo, da bo Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), ki je proteste organizirala, prevzela odgovornost in pokrila vso škodo, ki je nastala med izgredi.
Mladi forum SD tako poziva, naj ŠOS povrne vse stroške za škodo, nastalo v demonstracijah, "pa ne iz naslova koncesij, ki jih dobivajo od študentskega dela, temveč iz svojih lastnih virov, ki jih dobivajo kot zaslužek za delo, ki ga opravijo na ŠOS," je dejal predsednik Mladega foruma Marko Kastelic.
Kot meni, so izgredi pred parlamentom "posledica izjav študentskih funkcionarjev, ki so govorili o razpadu socialne države", zato je kakršno koli izmikanje odgovornosti s strani študentske organizacije po njegovem mnenju nesprejemljivo. V forumu so po njegovih besedah ves čas opozarjali, da so ŠOS s svojimi izjavami glede napovedanih reform, ki zadevajo mlade, zavajanja in manipulira.
"Ljudje so bili zato negativno nastrojeni proti oblasti in državnim simbolom, zato je bil takšen izgred pričakovan," pravi Kastelic. Ograjevanje ŠOS od dogodkov po 15.15, ko so zaključili z demonstracijami, je za Kastelica zavajanje. "Demonstracije so imeli napovedane vse do 17. ure in točno se je vedelo, kaj se bo potem dogajalo," še pravi predsednik podmladka SD.
Kot je še dejal, je ŠOS s sredinimi dejanji izgubila "vso legitimnost zastopanja interesov študentk in študentov v Sloveniji. Zato Mladi forum poziva predsednika vlade Boruta Pahorja in ministra za delo Ivana Svetlika, naj v socialni dialog vključita tudi predstavnike študentskih svetov, ki so po njegovi oceni še edini legitimni in avtonomni zastopniki študentskih interesov v Sloveniji.
Predsednik MSi Jernej Vrtovec pravi, da so v podmladku sicer pozvali študente, naj se protestov udeležijo, vendar so se zavzeli za mirne proteste. Napad na parlament, ki je simbol demokracije, pomeni nespoštovanje demokratične ureditve v Sloveniji, pravi Vrtovec, ki se boji za vrednote mladih, zato poziva pristojne institucije oz. šolske ustanove, "da v šolah začnejo vzgajati mladino za demokracijo".
Ob tem pozivajo policijo in organizatorje protestov, da posameznike, "ki so skrunili spomenik, hram slovenske demokracije", primejo in tudi kaznujejo. Vrtovec je bi tudi kritičen do ravnanja policije. Meni namreč, da bi morala policija takoj ukrepati, ko je prvi tlakovec priletel v stavbo parlamenta, torej se organizirati in preprečiti nadaljnje obmetavanje zgradbe.
Vandalizem pred državnim zborom obžalujejo tudi v Študentski organizaciji Univerze na Primorskem. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bi po mnenju predsednice Nike Štravs z mirnimi demonstracijami dosegli posluh vlade, da dijake in študente izvzame iz zakona o malem delu. Ob tem pričakuje, da bodo tisti, ki jih bo policija identificirala kot krivce, plačali za nastalo škodo.
V Samostojni akademski skupini (SAS), kjer prav tako obsojajo vandalizem, pa so prepričani, da bi morali predstavniki ŠOS in Študentske organizacije univerze v Ljubljani zaradi objektivne odgovornosti odstopiti. S predlogom zakona o malem delu se sicer ne strinjajo, a vandalizem po njihovem mnenju ni odraz pripravljenosti na dialog.
ZSSS obžaluje in obsoja nasilje na študentskih demonstracijah
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) obžalujejo in ostro obsojajo nasilje, ki se je zgodilo pred parlamentom po sredinih demonstracijah dijakov in študentov proti zakonu o malem delu. Kot je zapisal predsednik ZSSS Dušan Semolič, pa obžalujejo in obsojajo tudi nasilje, ki ga izvaja vlada nad različnimi interesi socialnih partnerjev.
ZSSS nasprotuje sedanjemu predlogu zakona o malem delu zato, ker bi še bolj pospeševal zaposlovanje v negotovih oblikah dela. "Uzakonil bi namreč trg prekarnega dela in povzročil ekspanzijo nelojalne konkurence rednim oblikam zaposlovanja. Malo delo bi bilo za delodajalce bistveno cenejše, delavci, ki bi ga opravljali, pa bi imeli precej manj pravic," je pojasnil Semolič.
Izkušnje iz tujine po njegovih besedah kažejo, da malo delo pomeni začetno in končno točko na trgu dela, predvsem za mlade. Po predlogu zakona se namreč vsebina malega dela v ničemer ne razlikuje od rednega delovnega razmerja.
To po Semoličevem mnenju pomeni, da bi, če bi bil zakon sprejet v predlagani obliki, malo delo postala normalna in vsakdanja oblika opravljanja dela. Redno delovno razmerje pa bi postalo izjema, tako, kot je danes delovno razmerje za določen čas žal vsakdanjost in stvarnost, za nedoločen čas pa izjema, čeprav zakon določa drugače, je prepričan predsednik ZSSS.
Slovenija potrebuje nova in kakovostna delovna mesta za nedoločen čas ter zaposlovanje mladih na teh mestih, to pa je tisto, s čimer bi se morala veliko resneje ukvarjati slovenska vlada, ne pa z malim delom, je odziv na sredine izgrede zaključil Semolič.
Sajovic: Razlogov za izgrede ni iskati v pomanjkanju socialnega dialoga, ampak v nizki ravni politične kulture
"Študentska gibanja so bila vedno korak pred ostalo družbo, z drznostjo in svobodomislenostjo so bila nosilec razvoja in družbenih sprememb in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Tudi v Sloveniji so študentska gibanja bila gibalo razvoja in so s svojim delovanjem, predvsem v osemdesetih letih, pomembno prispevala k nastanku sodobne, samostojne in demokratične republike. Žal to, kar smo videli včeraj, nima ničesar skupnega z družbeno angažiranostjo slovenskih študentov, temveč je bila to le demonstracija nestrpnosti in razbijaštva ter nesprejemljiva oblika pritiska na zakonodajalca, ki pa z napredkom nimajo nič skupnega," je dejal vodja poslanskega kluba LDS, Borut Sajovic.
Različna politična in strokovna stališča ali domnevno pomanjkanje socialnega dialoga, o čemer govori opozicija, ne morejo in ne smejo privesti do takega nasilja, kot smo mu bili priča včeraj in ta zagotovo tudi niso bili razlog za izgrede pred parlamentom. Da prihaja do nasilja na ulicah in to celo med študentskimi in dijaškimi demonstracijami, je lahko kvečjemu posledica splošnega nižanja politične kulture, ki se kaže v tem, da postajajo žalitve, nestrpnost, grožnje in sovražni govor vedno bolj samoumevni in da se ob spoprijemanju z razvojnimi izzivi lahkotno poziva ljudi na ulice. Včerajšnje dogajanje je boleč dokaz, kam lahko privede takšna družbena klima," je še dodal.
Nasilje med študentskimi protesti obsodili tudi delodajalci
Nasilje med sredinimi protesti študentov in dijakov pred parlamentom so v današnji izjavi obsodili tudi delodajalci in Študentski svet Univerze v Mariboru. Delodajalci v izjavi zavračajo tak način izražanja interesov, hkrati pa pozivajo k mirnemu izražanju interesov. Študentski svet pa ocenjuje, da so študentje z nasiljem veliko izgubili.
Predstavniki delodajalcev - Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje Manager, Združenje delodajalcev Slovenije in Trgovinska zbornice Slovenije - v skupni izjavi za javnost tudi ocenjuje, da tako mladi kot navzoči predstavniki sindikatov niso prispevali k umiritvi razmer.
Prepričani so, da je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič z izjavami, kot je ta, da dokler ne bo premika v glavi, "bodo ti protesti tukaj in se bodo stopnjevali", zavestno podpihoval proteste. Očitajo mu tudi, da je mlade "izkoristil kot orodje pritiska proti vladi in delodajalcem za dosego stališč sindikatov".
V izjavi delodajalci pozivajo socialne partnerje k mirnemu in strpnemu iskanju kompromisnih rešitev, ki bodo koristile dolgoročnemu razvoju Slovenije. "Podpihovanje, grožnje, nestrpnost in trmasto vztrajanje le na lastnih stališčih ne vodi v dobrobit celotne družbe, saj lahko posledice tega občutijo še mnoge generacije," so zapisali.
Zgroženi tudi mariborski študenti
Nad nasiljem, do katerega je prišlo med demonstracijami, so zgroženi tudi v Študentskem svetu Univerze v Mariboru. Menijo, da so bile demonstracije "v znamenju varovanja interesov študentskih funkcionarjev, študentskih organizacij in z njimi povezanimi skupinami, ki bodo po novem zakonu veliko izgubili". Študentske funkcionarje tudi obtožujejo, da študentom ponujajo zavajajoče informacije "in tako spretno manipulirajo z njimi".
"Skrbi nas, kakšen razplet bo to prineslo za študente. Menim, da smo s tem dogodkom študentje ogromno izgubili," navaja izjavo prorektorja za študentska vprašanja Univerze v Mariboru Danijela Vuka študentski svet. Ob tem njegovi predstavniki napovedujejo tudi poziv za sklic seje rektorske konference, na kateri bi obravnavali omenjeno problematiko.
Nova generacija, podmladek SLS, ocenjuje, da bo posledice sredinega "vandalskega obnašanja posameznikov pred parlamentom "nosila celotna študentska populacija". Ob tem pa kot krivce za to, da je do demonstracij sploh prišlo, vidi v podcenjevalnem odnosu, trmastem vztrajanju pri prvotnem predlogu ter pomanjkanju volje in posluha vlade za predloge, ki ne prihajajo iz vrst koalicije.
Ogorčenje nad nasiljem nad demonstracijami so izrazili tudi v Zavodu Ypsilon, kjer so organizatorje pozvali, naj sprejmejo odgovornost, pristojne organe pa pozvali, naj kaznujejo vse odgovorne.
Fotogalerija
Kresalova o izgredih: Nestrpnost postaja vse bolj dopustna oblika obračunavanja
Komentarji