Bojan Bugarič meni, da reformiranje študentskega dela nima podlage v mednarodnih dokumentih

Vladno eksperimentiranje s študenti

Slovenija - sobota, 24.04.2010 Tekst: Anja Hreščak

Ljubljana - Predlog zakona o malem delu je slab in ideje, ki jih opredeljuje kot rešitve so slabe, meni profesor Bojan Bugarič z Inštituta za primerjalno pravo na Pravni fakulteti. Predlog namreč ne vsebuje nikakršnih obrazložitev, iz katerih bi bilo razvidno, zakaj vlada predlaga tako radikalno reformo obstoječe pravne ureditve študentskega dela.

Bojan Bugarič. (Foto: Bojan Velikonja/dokumentacija Dnevnika)

Bugarič tako pravi, da stališča Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), na katera se vlada sklicuje kot na razlog za reformo in uvedbo zakona o malem delu, ne zahtevajo ukinitve študentskega dela, še več, OECD daje le priporočila in opozarja na probleme študentskega dela v kontekstu reform delovnopravne zakonodaje, nikjer pa ne zahteva odprave študentskega dela. Tudi pravo Evropske unije nima pravil, ki bi lahko prepovedovala takšno študentsko delo. "V mednarodnih dokumentih ni podlage za takšno reformo," meni Bugarič. Predlog zakona o malem delu je slab tudi zato, ker ne vsebuje presoje učinkov predpisov in ne predvideva posledic. "Očitno vlada zelo selektivno upošteva priporočila OECD," meni Bugarič in dodaja, da niti vlada ne ve točno, kakšne bodo posledice spremembe ureditve študentskega dela, kar je neodgovorno. "Socialni položaj študentov ne sme biti izpostavljen takšnemu eksperimentiranju vlade v času ekonomske krize, to obdobje ni primerno za tako vladno pot v neznano," pravi Bugarič.

Z ureditvijo enotne evidence vpisa študentov in manjšimi korekcijami inšpekcijskega nadzora bi bila odpravljena dva velika problema študentskega dela, torej fiktivni vpisi in zloraba napotnic, meni Bugarič, taka rešitev pa je hkrati enaka tisti, ki jo že ves čas predlagajo na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). "Ultimati vlade so na socialnem področju nesprejemljivi," pravi Bugarič.

Katja Šoba, predsednica ŠOS, tako napoveduje, da dokler vlada ne bo zagotovila dovolj štipendij in več pozornosti namenila aktivni politiki zaposlovanja mladih, na ta zakon ne bodo pristali, saj je študentsko delo trenutno njihov edini socialni korektiv. V okviru obstoječe zakonodaje bodo tudi pripravili nova normativna izhodišča za ureditev študentskega dela in jih posredovali vladi.

Skupaj s študenti tako sklene, da bi bilo predlog zakona treba umakniti iz javne razprave, ter pripraviti paket zakonodaje, ki bi študentsko problematiko urejal v celoti. Na ŠOS so za opravljeno analizo plačali 12.000 evrov.