Količina in sestava komunalnih odpadkov se spreminjata s časom, z geografskimi značilnostmi krajev, s kulturnimi navadami, z izobrazbo in s socialnimi razmerami. Količina odpadkov posebej izrazito narašča v zadnjih treh desetletjih - zaradi gospodarske rasti in izrazito potrošniško usmerjene družbe, nekaj dni pred izvedbo akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu izpostavlja državni statistični urad.
Podatki kažejo, da količina komunalnih odpadkov narašča z razvitostjo dežele in z rastjo standarda njenih prebivalcev. Človek v razvitem svetu tako proizvede dnevno od enega do treh kilogramov komunalnih odpadkov. Slovenija se po tem merilu uvršča med srednje razvite države.
Največ komunalnih odpadkov na prebivalca na leto je v letu 2008 nastalo v savinjski regiji, 540 kilogramov, najmanj pa v koroški regiji, 375 kilogramov. Z javnim odvozom je bilo v letu 2008 največ komunalnih odpadkov na prebivalca zbranih v goriški regiji, 491 kilogramov, najmanj pa v jugovzhodni Sloveniji, 362 kilogramov. Od dobrih dveh milijonov prebivalcev Slovenije je bilo sicer v letu 2008 vključenih v sistem javnega odvoza komunalnih odpadkov 97 odstotkov.
V letu 2008 je v Sloveniji nastalo 922.830 ton komunalnih odpadkov ali za 4,2 odstotka več kot leto prej, od tega 3024 ton nevarnih komunalnih odpadkov, kar na letni ravni pomeni štiriodstotno povečanje.
eko.Dnevnik.si
Komunalni odpadki so v Sloveniji med leti 2002 in 2008 predstavljali od 12 do 17 odstotkov vseh odpadkov - glavnino vseh odpadkov, ki nastanejo, namreč prestavljajo odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnostih ali t. i. industrijski odpadki. V letu 2008 je nastalo 5,9 milijona ton takih odpadkov, od tega skoraj 144.000 ton nevarnih odpadkov. V primerjavi z letom 2007 se je količina industrijskih odpadkov v letu 2008 zmanjšala za dva odstotka.
V Sloveniji je v letu 2008 obratovalo 61 odlagališč odpadkov. Med temi je bilo 14 industrijskih, 47 komunalnih in eno odlagališče za nevarne odpadke. Od 15. julija lani sicer lahko obratujejo samo odlagališča, ki so za to dejavnost pridobila dovoljenje v skladu z direktivo EU o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (direktivo IPPC). Regijski koncept ravnanja z odpadki torej od julija 2009 predpisuje obratovanje 15 regijskih centrov z IPPC-dovoljenji.
V letu 2008 je bilo sicer v Sloveniji odloženih 684.719 ton komunalnih odpadkov, to pomeni 74 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov ali 336 kilogramov na prebivalca na leto. Četrtina komunalnih odpadkov je bila reciklirana ali odstranjena kako drugače, manj kot odstotek komunalnih odpadkov pa je bil odpeljan v tujino.
Glede na zahteve EU bi bilo treba količine odloženih odpadkov do leta 2010 zmanjšati za petino v primerjavi z letom 2000. Prav tako pa bo treba zmanjšati količino odloženih biološko razgradljivih odpadkov, kajti ti odpadki so na odlagališčih največji problem, so opozorili na statističnem uradu. Gre za odpadke, ki so nestabilni, saj pod vplivom mikroorganizmov iz okolja razpadajo in povzročajo nastanek škodljivih plinov in izcednih voda.
eko.Dnevnik.si
Tudi Slovenija se tako kot vsa EU spopada s problematiko biološko razgradljivih odpadkov, saj je delež tovrstnih odpadkov glede na zastavljene cilje prevelik. Biološko razgradljivi odpadki zajemajo več kot 30 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov. Sortirne analize izvajalcev javnih služb pa kažejo, da je med mešanimi komunalnimi odpadki, ki se odlagajo, tudi do 60 odstotkov biološko razgradljivih odpadkov, kar je skoraj dvakrat več kot dovoljuje direktiva o odlaganju odpadkov.
Slovenija pri ravnanju s komunalnimi odpadki zaostaja za drugimi državami, predvsem pri ločenem zbiranju odpadkov, saj količina komunalnih odpadkov narašča, ločeno pa nam jih za zdaj uspe zbrati le dobrih 11 odstotkov (podatek se nanaša na leto 2008). Glede na količino odloženih odpadkov se ob tem še vedno premalo odpadkov predela.
