Ideje o izključitvi Grčije iz območja evra vidi kot sebičnost ali jugoslovanski sindrom, "ko začnejo vsi razmišljati, kdo koga izkorišča". Mencinger pri tem opozarja, da so "javnofinančne grešnice" vse države območje evra, saj so se fiskalni primanjkljaji v povprečju povečali na osem odstotkov. "Če bi se držali pravil iz pakta stabilnosti, potem v evropski monetarni uniji ne bi bilo več nikogar z izjemo Luksemburga," ocenjuje Mencinger. Po njegovem mnenju so nekatera pravila obsojena na to, da ne bodo delovala v slabih časih. "Nič nimam proti EU, malo pa me skrbi, da je to skupnost za dobre čase, ne pa tudi za slabe," pravi Mencinger.
Po oceni Igorja Mastena z ljubljanske ekonomske fakultete, je "evro pod udarom" zlasti zato, ker je Grčija lahko šele začetek verige, ki se lahko razširi tudi na preostale države članice. "Če delimo skupno valuto, postaja to skupni problem," opozarja Masten. Ker institucionalna ureditev tega ne predvideva, se mu zdi izključitev Grčije malo verjetna. "Če pa bi prišlo do oblikovanja evropskega denarnega sklada, ki bi omogočal tudi takšno možnost, pa bi bila ta opcija smiselna," pravi Masten. Območje evra po njegovi oceni ne bo propadlo zaradi tega, ker slabo delujoče države ne zmorejo držati skupnih zavez, ampak tedaj, ko se bodo trdne države, ki tvorijo njegovo jedro, odločile, da gredo na svoje.
Pobuda za ustanovitev evropskega denarnega sklada se zdi Mastenu razumljiva. "Če območje evra potrebuje mednarodni denarni sklad, je to znak šibkosti celotne Unije, ki na tak način pokaže, da ne zna stvari urediti znotraj hiše. Ustanovitev evropskega denarnega sklada je smiselna tudi zato, ker bi bil del celotnega institucionalnega ustroja," meni Masten.
