Zmago Jelinčič od glasu za sporni azbestni zakon do letalskega muzeja

Zmago Jelinčič je v razpravi o azbestnem zakonu molčal, na koncu pa je kot edini iz SNS glasoval za. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)

V tem kontekstu je ponovno postalo aktualno vprašanje, ali je SNS politična stranka ali podjetje za trženje poslanskih glasov.

Pregledali smo nekatera glasovanja v državnem zboru in pri tem naleteli na glasovanje o zakonu o odpravljanju posledic dela z azbestom. Na zakon je leta 2006 državni svet izglasoval odložilni veto. Predstavnica državnega sveta Marta Turk je takrat dejala, da v zakonu "ni upoštevana poravnava škode za uničeno zdravje prebivalcem, ki so v okolici azbestcementne proizvodnje vdihavali azbest ali prišli z njim v neposreden stik, obolelim z azbestozo ne zagotavlja socialne varnosti in jim krči pravice, s tem tudi ustvarja razliko med obolelimi, ki so zboleli zaradi istega vzroka, da o prizadetih svojcih, večinoma otrocih obolelih, ne govorim". Državni svet je torej izglasoval veto na zakon, zato je moral državni zbor 28. marca 2006 o zakonu odločati ponovno, in to z absolutno večino - 46 glasov. Kazalo je že, da zakon ne bo potrjen, saj so svoj glas proti napovedali celo nekateri vladni poslanci. In tudi poslanci nacionalne stranke. Poslanci SNS Srečko Prijatelj, Sašo Peče, Barbara Žgajner Tavš in Boštjan Zagorac so ostro kritizirali zakon. Prijatelj je v imenu poslanske skupine SNS celo rekel: "Zakon je slab, spoštovani minister (Drobnič, op. p.), lepo vas prosim, ne zavajajte javnosti, slabši je od prejšnjega." Zagorac pa je povedal, kako zelo je želela koalicija potrditi ta zakon: "Privlekli ste danes ljudi sem bolne, z dopusta, samo da boste spravili zakon, ki ga želite, skozi. Tako jalova je vaša politična moč." Samo Zmago Jelinčič se v razpravi o azbestnem zakonu niti enkrat ni oglasil. Na koncu pa je kot edini iz SNS glasoval za. Zakon je bil potrjen za las - z 49 glasovi. Podjetje, ki se ga azbestni zakon zelo dotika, je Salonit Anhovo. Jelinčič in Salonit Anhovo sta danes povezana preko že omenjenega Jelinčičevega aeronavtičnega muzeja, v projekt pa je Salonit leta 2007 vložil začetnih 20.000 evrov. Ko smo Salonit vprašali, zakaj so pristopili in koliko sredstev so doslej skupno namenili za Jelinčičev projekt, smo dobili presenetljiv odgovor: "Na postavljena vprašanja žal ne bomo odgovarjali." Jelinčičev telefon je bil včeraj nedosegljiv.

Vprašanje, ali je SNS stranka ali pa skupina za trženje poslanskih glasov, smo postavili dvema nekdanjima poslancema SNS. Barbara Žgajner Tavš nam je povedala, da se želi v osnovi distancirati od tovrstnega početja SNS. Na vprašanje, ali je SNS podjetje za prodajo poslanskih glasov, pa je odgovorila, da če na "stranko gledamo kot orkester z enim igralcem, potem to zagotovo je". Sašo Peče pa nam je odgovoril, da so bila "dogajanja, kot jih javnost vidi zdaj, eden glavnih razlogov za izstop iz stranke".

Poslovanje letalskega muzeja

2007

- sredstva: 340.429 evrov - prihodki: 28.719 evrov

2008

- sredstva: 48.027 evrov - prihodki: 275.139 evrov

Družbeniki Jelinčičevega aeronavtičnega muzeja:

KD, d. d.,

Alpine bau gmbh, Salzburg - podružnica Celje,

Bokat, d. o. o.,

E 3, d. o. o.,

GZS,

Salonit Anhovo, d. d.,

Pprojekt, d. d.,

Primorje, d. d.,

Metalka Trgovina, d. d.,

SCT, d. d.,

HIT, d. d.,

Instalacije, d. d.,

EPIC, d. o. o.,

Marc, d. o. o.,

Pipistrel, d. o. o.,

Ibiko, d. o. o.,

Viva, d. o. o.,

TEMMES S. R. L., Gorizia,

Zmago Jelinčič Plemeniti,

zastopnik: Edip Prašović.