Kriza spremenila nakupne navade: trgovci nižajo cene, narašča zlasti prodaja v diskontih

Da ima pri spremembi nakupnih navad močno vlogo psihologija, kaže dejstvo, da se cene v zadnjem letu niso opazno povišale. (Foto: Matej Povše)

Oglas

"Kupci so postali racionalnejši ter bolj osredotočeni na svoje resnične potrebe," pravi Barbara Stegel, direktorica za odnose z javnostmi v Mercatorju. Dodaja, da so lani znižali cene več kot 3000 izdelkom, pri čemer se je močno povečala prodaja izdelkov lastne trgovske znamke. Med izdelki Mercatorjeve blagovne znamke, ki predstavlja več kot 15-odstotni delež prodaje v Sloveniji, se kupci najpogosteje odločajo za kruh, mesne in mlečne izdelke ter izdelke za higieno.

Spremembo nakupnih navad opažajo tudi v Sparu. Vrednost košarice v Sparu se je lani znižala za pet odstotkov, prodaja Sparovih blagovnih znamk pa povečala za 20 odstotkov, pri čemer naj bi prodaja izdelkov znamke S-budget, kamor sodi okoli 200 najcenejših izdelkov, porasla za več kot 100 odstotkov.

Poleg kupcev, ki recesijo občutijo v manjši kupni moči, je po ugotovitvah Spara veliko tudi takih, ki so svoje nakupne navade spremenili iz previdnosti in pesimističnih pričakovanj. Generalni direktor Spara Igor Mervič ocenjuje, da je kriza psihološka. "Če se bo število brezposelnih še povečalo, bodo potrošniki še bolj prestrašeni in zadržani," opozarja Mervič. Večja racionalnost in preračunljivost pri nakupih po oceni Spara ni le posledica recesije, ampak postaja "način življenja kupca". Prepričan je, da se bodo takšne nakupovalne navade ohranile tudi po koncu recesije.

V Eurospinu so promet povečali za več kot 40 odstotkov

Skupina Mercator je v lanskem letu ustvarila 2,6 milijarde evrov prihodkov iz prodaje, kar ob upoštevanju stalnih deviznih tečajev predstavlja 0,6-odstotno rast, ob upoštevanju spremembe tečajev pa 2,4-odstotni padec glede na leto 2008. Promet je ostal na približno enakem nivoju tudi v Sparu, kjer so lani ustvarili 678 milijonov evrov prihodkov. Čeprav so zaznali večje število obiskov, se je višina nakupov znižala. Lanskega dobička nam največja trgovca nista razkrila, Mervič pa je teden povedal, da je bil lanski dobiček v Sparu enak tistemu izpred dveh let in naj bi znašal manj kot dva odstotka neto prihodkov.

Medtem ko so veliki trgovci še nekako zadržali obseg prometa, pa so prodajo v zadnjem času bistveno povečali diskontni trgovci. "Naš promet se je med letoma 2007 in 2009 povečal za več kot 40 odstotkov," je povedal Matjaž Komar, direktor komercialno tehničnega oddelka v Eurospinu. Na vprašanje, za koliko so diskonti pridobili na tržnem deležu v Sloveniji, nismo dobili odgovora; uradnega podatka o tržnih deležih menda ni že tri leta.

Komar pravi, da je tudi Eurospin v lanskem letu občutno pocenil veliko število izdelkov. "Zaradi znižanja cen surovin smo tudi z dobavitelji dosegli znižanja cen, to pa smo prenesli na nižje maloprodajne cene," je dejal Komar. Da so cene dobaviteljev lani ostale na isti ravni ali pa so se celo znižale, so nam povedali tudi v Sparu. Pri tem pa so opozorili, da letos opažajo prve dvige cen s strani proizvajalcev oziroma dobaviteljev, in sicer za vse kategorije hrane, pijač ter čistil in kozmetike.

Slovenci najbolj varčujejo pri obleki in potovanjih

Raziskava Trženjski monitor, ki jo je lansko jesen v sodelovanju z družbo Valicon izvedlo Društvo za marketing Slovenije (DMS), je pokazala, da je več kot polovica Slovencev zmanjšala svojo potrošnjo, skupaj s tistimi, ki so to še načrtovali, pa jih je bilo skoraj dve tretjini. Da so nakupi postali bolj načrtovani in premišljeni, je odgovorilo kar 69 odstotkov vprašanih, 55 odstotkov pa jih kupuje več cenovno ugodnih izdelkov. Več kot 40 odstotkov vprašanih je povedalo, da namesto enega velikega raje opravijo več manjših nakupov, 36 odstotkov pa jih v primerjavi s prej večkrat zaide v diskontne prodajalne - ta delež se je v pol leta povečal za 8 odstotnih točk. Po drugi strani se je delež tistih, ki v večji meri posegajo po trgovskih znamkah, v tem času znižal s 47 na 31 odstotkov, kar mogoče kaže na to, da je imel strah na začetku le nekoliko prevelike oči.

Anketiranci so se najprej pripravljeni odpovedati nakupom oblačil in obutve, sledijo potovanja in dopusti, hrana in pijača, luksuzne dobrine ter zabava in prosti čas. Skoraj polovica se je odpovedala potovanjem in turističnim storitvam, okoli 40 odstotkov vprašanih pa tudi večjim investicijam, nakupom pohištva, oblek in obutve, izdelkom za prosti čas in plačljivim športnim aktivnostim ter zabavni tehniki. Več kot 30 odstotkov je omejilo tudi nakupe kulturnih izdelkov in storitev, gospodinjskih aparatov in kozmetičnih storitev. Nakupe živil je znižala četrtina Slovencev, približno enako število pa je omejilo stroške prevoza.

Najbolj se dražijo komunalne storitve ter energija

Da ima pri spremembi nakupnih navad močno vlogo psihologija, kaže dejstvo, da se cene v zadnjem letu niso opazno povišale. Inflacija na letnem nivoju se je s 7 odstotkov v juniju 2008 julija in septembra lani spremenila celo v deflacijo, medtem ko je februarja letos znašala 1,3 odstotka. V zadnjem letu so se najbolj povišali stanovanjski stroški, in sicer za kar 8,4 odstotka, ter alkoholne pijače in tobak (za 7,6 odstotka). Na zvišanje stroškov za stanovanja so močno vplivale predvsem podražitve komunalnih storitev (cena vode se je na letni ravni povišala za 30 odstotkov, odvoz smeti za 17 odstotkov) ter goriv in energije (trda in tekoča goriva so se podražila za okoli 20 odstotkov, električna energija za 7 odstotkov). Komunalne storitve ter goriva in energija so se najbolj podražili tudi v prvih dveh letošnjih mesecih.

Stroški gospodinjstev za hrano so v strukturi življenjskih potrebščin v zadnjem letu upadli s 17,9 na 16,5 odstotka. V nasprotju s tem se je za eno odstotno točko povečal delež stroškov za stanovanja (na 12,6 odstotka), delež stroškov za prevoz, ki se je povečal s 15,7 na 16,1 odstotka, pa je že skoraj ujel stroške za prehrano.

Cene v Sloveniji so po zadnjih podatkih (iz leta 2008) dosegale 82 odstotkov cen povprečja EU, pri čemer so se od leta 2006 primerjalno zvišale za 5 odstotnih točk. Zanimivo je, da so bile potrošniške tržne storitve od evropskega povprečja cenejše za 25 odstotkov, cene izdelkov pa za le 9 odstotkov. Obleka in obutev, gospodinjski aparati ter avdiovizualna, fotografska in računalniška oprema so celo presegali ravni cen v EU, in sicer za 6 do 7 odstotkov.

Nižja cena še ne pomeni tudi nižje kakovosti

Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarjajo, da nižja cena ne pomeni avtomatično tudi slabše kakovosti, kot tudi višja cena še ne zagotavlja višje kakovosti. "Glede na naše teste tako prehranskih kot drugih izdelkov ugotavljamo, da najdražji izdelek skoraj nikoli ne dobi najvišje ocene. Generični izdelek mletega mešanega mesa je bil na primer za 25 odstotkov dražji kot izdelek, ki ga je isti proizvajalec ponujal pod lastno blagovno znamko, pri čemer je bila kakovost enaka. Podobno velja pri ostalih skupinah izdelkov," so nam povedali na ZPS. Hkrati ocenjujejo, da so izdelki v diskontih zelo solidne kakovosti, obenem pa so bistveno cenejši od uveljavljenih blagovnih znamk.