Cene umikajo zdravila iz Slovenije, starši z belimi recepti jih kupujejo v tujini

Direktorica agencije Martina Cvelbar zatrjuje, da je bil o zadnjih izrednih višjih določenih cenah za (predvsem Krkina) zdravila minister za zdravje Borut Miklavčič pisno obveščen že 12. februarja, a do danes na to seznanitev na agenciji niso prejeli pisnega odgovora. Minister je po besedah Cvelbarjeve tematiko uvrstil na februarsko sejo kolegija ministrstva za zdravje, kjer je od agencije zahteval, da ga sproti seznanja z vsemi podražitvami v fazi prvostopenjskega postopka, kar agencija dela. Cvelbarjeva pa poudarja, da je prav ministrstvo za zdravje odgovorno za »izbor aktualnih načinov reševanja, postopkov in kriterijev odločanja«, saj je pravilnik o cenah zdravil izdalo prav ministrstvo. (Foto: Jaka Adamič)

"Žal nam odobrena cena 3,65 evra ne omogoča oskrbe slovenskega tržišča s proizvodom frisium, zato vas obveščamo, da bomo zdravilo z 12. januarjem 2010 v Sloveniji prenehali prodajati," je bil odgovor Sanofi-Aventisa na odločitev JAZMP, ki je zavrnila njihovo vlogo za povišanje cene zdravila na 13,46 evra.

Okoli 500 otrok skoraj ostalo brez zdravila

Takšna odločitev je v stisko spravila zdravnike in seveda starše okoli 450 bolnikov, ki morajo zaradi hude oblike epilepsije zdravilo uživati vsak dan. Prof. dr. David Neubauer iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana pravi, da imajo druga, starejša zdravila iz skupine benzodiazepinov veliko več neželenih stranskih učinkov kot frisium. Zato je takoj zahteval interventni uvoz zdravila, kar sicer poveča stroške bolnišnici, a kot pravi Neubauer, niso imeli druge izbire: "Lahko bi sicer takoj pisali bele recepte in z njimi starše pošiljali v tujino, a to je nesramna izbira. Poleg tega potrebujemo zdravilo tudi za bolnišnično zdravljenje." Zato je o težavah obvestil tudi JAZMP, ki je potem nadaljevala pogajanja za ceno, a na koncu "zaradi nemotene oskrbe z zdravili" pristala na petkrat višjo ceno, kot jo je zahteval Sanofi-Aventis. "To se zgodi, če skušamo drastično znižati ceno," komentira dogodke izr. prof. dr. Stanislav Primožič, vodja sektorja za farmakoekonomiko in vodja komisije, ki odloča o izrednih višjih dovoljenih cenah zdravil na JAZMP. Dosežena cena, z grožnjo o umiku zdravila s tržišča, bo tako veljala do 1. julija letos, potem pa bo komisija "ponovno odločala in presojala o izredni višji dovoljeni ceni zdravila". Na vprašanje, ali se bo takrat vendarle posvetovala s strokovnjaki iz pediatrične klinike, kako zelo pomembno je to zdravilo za njihove bolnike, pa Primožič odgovarja: "Pravilnik v 20. členu omogoča JAZMP, da od pristojnih klinik ali razširjenih strokovnih kolegijev pridobi dodatno mnenje o prisotnosti javnega zdravstvenega interesa za zdravilo, ne pa tudi, da se z njimi posvetuje glede sprejemljivosti cene zdravila. Pri nekaterih zdravilih smo za mnenje zaprosili mi, pri nekaterih pa jih priložijo predlagatelji višje cene."

Po sirup za otroke čez mejo

Včasih pa proizvajalec umakne zdravilo ne glede na ceno. Tako je pred kratkim Krka umaknila zdravilo apilepsin, ki so ga prav tako uporabljali za zdravljenje hudih oblik epilepsije. Za Davida Neubauerja je zadrega tukaj še večja, saj so s tem zdravilom zdravili okoli tisoč otrok: "Težava je predvsem pri otrocih do 5. leta starosti, za katere tablete niso primerne, ampak zaužijejo zdravilo v obliki sirupa."

Stanislav Primožič nam je pojasnil, da zakon omogoča vsakemu proizvajalcu, da zapusti trg, kadar ga sam hoče iz katerih koli razlogov. Njegova dolžnost je le, da jih o umiku s tržišča obvesti dva meseca prej. "Potem je naloga agencije, da poišče nadomestno zdravilo, kar se je v primeru apilepsina tudi zgodilo. Interventno smo uvozili zdravilo depakin," je povedal Primožič.

S tem pa še ni konec težav, saj je prva pošiljka interventnega uvoza depakina v obliki sirupa takoj pošla, naslednjo pa pričakujejo konec marca ali začetek aprila. Ker je oskrba motena, je Neubauer povedal, da staršem dajejo bele recepte, s katerimi v tujini lahko kupijo zdravilo depakin v obliki sirupa, potem pa jim Zavod za zdravstveno zavarovanje stroške nakupa povrne. Interventni uvoz običajno lahko traja nekaj mesecev, potem pa morajo zdravilo uvrstiti na seznam nujno potrebnih zdravil in mu določiti ceno.

Kaže pa, da je tudi tu prevladala logika dobička. Kot so nam pojasnili v službi za odnose z javnostmi, je Krka več let proizvajala in zalagala tržišče z apilepsinom, ki so ga imeli v licenčnem odnosu s podjetjem Sanofi-Aventis. Ker je to podjetje prekinilo pogodbo s Krko, tega izdelka v Novem mestu zato ne morejo več niti proizvajati niti tržiti. "Zanimivo pa je", so nam povedali v Krki, "da podjetje Sanofi-Aventis trži ta isti izdelek na slovenskem trgu pod drugo blagovno znamko." Temu zdravilu, ki je precej dražje od apilepsina, se sedaj reče depakin.

Napovedanih je še 7 umikov zdravil s trga

Slovenski trg zdravil je zaradi svoje majhnosti še posebno ranljiv, pravijo na JAZMP, saj pri nas z javnim denarjem plačujemo 3429 zdravil, kar je od 5- do 15-krat manj v primerjavi z drugimi državami EU. JAZMP je v lanskem letu zabeležila 31 napovedi motenj v preskrbi z zdravili. Štiri prekinitve oskrbe z zdravili so bile začasne, 66 pa je trajnih. Za letošnje leto je napovedanih že 7 trajnih umikov zdravil s tržišča (med njimi tudi v prispevku omenjeni frisium).