Dnevnik.si
- Top iz rubrike
- Zadnje objavljeno
- Preberite tudi
Poglej fotogalerijo
Boris Tadić (Foto: Matej Povše)
"Vsak, ki bo jutri prišel na to konferenco, bo prispeval svoje stališče k dialogu o tem vprašanju. Kogar ne bo, ne bomo obsojali," je dejal Pahor v kratki izjavi za javnost pred srečanjem z ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem, generalno državno tožilko Barbaro Brezigar ter višjo tožilko Branko Zobec Hrastar.
Pojasnil je še, da sta se s sogostiteljico konference, hrvaško premierko Jadranko Kosor, dokončno odločila za izvedbo konference, potem ko se je v zadnjih dneh pogovarjal z voditelji držav JV Evrope in drugimi voditelji, med drugim s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem v četrtek v Bruslju.
"Dialog je edina pot do miru, varnosti, stabilnosti in blaginje ljudi v tem delu Evrope, zato sva se s predsednico Kosorjevo odločila, da to konferenco dokončno skličeva. Jutri ob 10. uri ste vabljeni, tako kot vsi drugi, na Brdo, kjer se bo začel za usodo ljudi v tem delu Evrope zelo pomemben in uspešen proces," je še dejal Pahor.
Pahor in Kosorjeva sta na Brdo povabila voditelje Srbije, Makedonije, BiH, Črne gore, Kosova in Albanije, poleg njih pa tudi predstavnike evropskih institucij. Zapletlo se je v zvezi z udeležbo srbskega predsednika Borisa Tadića, ki vztraja, da ga ne bo, če Kosovo na srečanju ne bo zastopano v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 1244, po kateri je še vedno del Srbije. Po drugi strani kosovske oblasti vztrajajo, da se bo premier Hashim Thaci srečanja udeležil le, če bo Kosovo sodelovalo pod enakimi pogoji kot ostale udeleženke.
Premier Pahor je skušal do zadnjega najti za vse sprejemljivo rešitev. Tako je v sredo nenapovedano obiskal Beograd in se že drugič v zadnjem mesecu srečal s Tadićem, ki pa očitno vztraja pri svojem. V četrtek je bil v Bruslju na pogovoru z Van Rompuyjem, ki je prav tako vabljen na konferenco, a njegova udeležba uradno še ni potrjena. Ali se bo udeležil konference, bo predvidoma znano danes popoldne.
Tadića ne bo na konferenco na Brdu pri Kranju
Srbski predsednik Boris Tadić se ne bo udeležil konference o Zahodnem Balkanu, ki bo v soboto na Brdu pri Kranju, so po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug danes sporočili iz urada srbskega predsednika.
Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, je Srbija že od začetka vztrajala, da mora biti Kosovo na regionalnih srečanjih in vrhih zastopano v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244, torej kot Kosovo-Unmik, ne pa kot Kosovo.
"Žal se organizatorji niso strinjali s tem, da bi bilo srečanje organizirano v skladu s tem načelom, zaradi česar je onemogočena navzočnost srbskega predsednika na srečanju na Brdu pri Kranju," so še zapisali v sporočilu za javnost.
Dodali so, da je Srbija od samega začetka igrala konstruktivno vlogo v pogovorih o obliki organizacije konference in ni želela blokirati udeležbe predstavnikov Kosova. Zato je že v začetku jasno dala vedeti, kakšno je njeno stališče, da bi to služilo za orientacijo organizatorjem, katerih naloga je bila najti formulo, ki bi bila v skladu z načeli ZN, še piše v sporočilu.
Thaci na Brdo kot predstavnik neodvisnega Kosova
Kosovski premier Hashim Thaci je danes po srečanju z evropskim komisarjem za širitev Štefanom Fülejem v Prištini dejal, da se bo v soboto konference o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju udeležil kot predstavnik neodvisne države Kosovo, enakopravne z drugimi državami v regiji.
"Treba je vedeti, da demokratizacija in perspektiva regije in njenih držav, ki bodo sodelovale na srečanju, niso odvisne od Beograda. Vsi smo v enakopravnem položaju, vse države so neodvisne in nobena ni bolj pomembna od druge," je dejal po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.
Dan pred konferenco na Brdu še vedno ni znano, kdo se je bo udeležil. Srbski predsednik Boris Tadić udeležbo pogojuje s tem, da bo Kosovo zastopano v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 1244, ki ga še vedno obravnava kot del Srbije.
Slovenski premier Borut Pahor je sicer danes sporočil, da konferenca o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju bo, ne glede na to, kdo se je bo udeležil in kdo ne. "Vsak, ki bo jutri prišel na to konferenco, bo prispeval svoje stališče k dialogu o tem vprašanju. Kogar ne bo, ne bomo obsojali," je dejal Pahor v kratki izjavi za javnost.
Pojasnil je še, da sta se s sogostiteljico konference, hrvaško premierko Jadranko Kosor, dokončno odločila za izvedbo konference, potem ko se je v zadnjih dneh pogovarjal z voditelji držav JV Evrope in drugimi voditelji, med drugim s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem v četrtek v Bruslju.
Van Rompuya sicer ne bo na konferenco, so danes za STA povedali v njegovi tiskovni službi. Viri pri EU so pred tem pojasnili, da je prihod Van Rompuya na Brdo odvisen od organizacije konference - od tega, ali bosta na njej sodelovala Srbija in Kosovo, oziroma od tega, ali bo njegova udeležba "koristna".
Na konferenco, ki jo skupaj organizirata slovenska in hrvaška vlada, so vabljeni voditelji vseh držav Zahodnega Balkana ter predstavniki EU. Namen srečanja je pogovor o sodelovanju držav v regiji, s katerim bi pospešili njihovo približevanje EU.
Van Rompuya ne bo na konferenco o Balkanu v Sloveniji
Predsednik EU Herman Van Rompuy ne bo prišel na konferenco o Zahodnem Balkanu, ki bo v soboto na Brdu pri Kranju, so danes v Bruslju za STA povedali v njegovi tiskovni službi. Ob tem je Van Rompuy sedaj v sporočilu za javnost "pozdravil vse pobude, ki spodbujajo regionalno sodelovanje na Zahodnem Balkanu, vključno z jutrišnjo konferenco na Brdu".
To sodelovanje je po Van Rompuyevih besedah izjemnega pomena za celotno Evropo. "V tem kontekstu nameravam regijo obiskati, čim prej bo to mogoče," je še zapisal predsednik EU.
Viri pri EU so pred tem danes pojasnili, da je prihod Van Rompuya na Brdo odvisen od organizacije konference - od tega, ali bosta na njej sodelovala Srbija in Kosovo, oziroma od tega, ali bo njegova udeležba "koristna".
Povedali so še, da udeležba Van Rompuya ni bila nikoli uradno potrjena, da ni bila vključena v predsednikovo agendo srečanj ravno zato, ker je obstajal prej omenjeni "dvom".
V tiskovni službi evropskega komisarja za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefana Füleja so sicer danes potrdili, da komisar pride.
Udeležba zunanjega ministra Španije, ki v prvi polovici leta predseduje EU, Miguela Angela Moratinosa, pa je po najnovejših informacijah iz Moratinosove tiskovne službe za zdaj še pod vprašajem.
Namen srečanja je pokazati pripravljenost za sodelovanje na politični in praktični ravni
Namen srečanja je sicer, kot piše na spletni strani slovenske vlade, pokazati pripravljenost Zahodnega Balkana za sodelovanje na politični in praktični ravni in s tem dodatno prispevati k uresničitvi skupnega cilja držav v regiji, članstva v EU.
Prav zato so na konferenco vabljeni tudi predstavniki unije, poleg Van Rompuyja še evropski komisar za širitev Štefan Füle in zunanji minister predsedujoče Svetu EU Španije, Miguel Angel Moratinos. Špansko predsedstvo je v četrtek pojasnilo, da je njegova udeležba predvidena, a so stvari "zapletene".
Španija kot predsedujoča uniji, pa tudi ena izmed držav EU, ki Kosova niso priznale, sicer za junij v Sarajevu prav tako načrtuje srečanje EU. Zato je bilo v zvezi s srečanjem na Brdu v EU slišati tudi nekatere pomisleke. Slovenska vlada pa napoveduje, da bo deklaracija, ki naj bi jo sprejeli na Brdu pri Kranju, prispevek regije k napovedanemu srečanju v Sarajevu.
Balkanske države si za vstop v EU prizadevajo različno hitro
Balkanske države sicer v EU napredujejo različno hitro. Najbliže članstvu je Hrvaška, ki bi lahko v unijo vstopila že leta 2012, medtem ko druge države precej zaostajajo. Glavni razlogi so počasno izvajanje potrebnih reform, pomanjkljivo sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji ter tudi zapleti v medsosedskih odnosih.
Slednji so posledica tako razpada skupne države kot vojn, ki so sledile in so zadale hud udarec zaupanju v regiji. Med zadevami, ki v regiji predstavljajo kamen spotike, je, kot kažejo tudi zapleti pri pripravi srečanja na Brdu, Kosovo.
Srbija je vprašanje o zakonitosti razglasitve neodvisnosti Kosova postavila Meddržavnemu sodišču v Haagu, ki razsodbe še ni podalo. Kosovo so sicer priznale vse države v regiji, zaradi česar je Beograd na posvete poklical svoje veleposlanike v teh državah, a so se ti že vrnili na položaje.
Tako kot v primeru konference na Brdu se je zaradi udeležbe kosovskega predsednika Fatmirja Sejdiuja zapletlo na februarski inavguraciji novega hrvaškega predsednika Iva Josipovića. Inavguracije se ni udeležil srbski predsednik Tadić, kar je dodatno poslabšalo odnose med državama, potem ko jih je že zaostrila izjava odhajajočega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, da bi v primeru referenduma o odcepitvi Republike srbske odcepitev preprečil z vojsko.
Odnose med Hrvaško in Srbijo sicer že tako bremeni vrsta vprašanj, od meje do obojestranske tožbe za genocid med vojno na Hrvaškem med letoma 1991 in 1995. Potem ko jo je Hrvaška na Meddržavno sodišče v Haagu tožbo proti Srbiji vložila leta 1999, je Srbija lani podobno tožbo vložila proti Hrvaški. Z BiH pa imata državi nerešeno vprašanje meje.
Fotogalerija
Kdo bo prišel na konferenco o Zahodnem Balkanu? Thaci kot predstavnik neodvisnega Kosova, Tadića ne bo
Države Zahodnega Balkana prehodile različno dolgo pot do EU
Cilj vseh držav Zahodnega Balkana je, da vstopijo v EU. Unija je regiji evropsko prihodnost zagotovila z leta 2003 sklenjeno solunsko agendo, države pa ves čas opozarja, da je hitrost približevanja v prvi vrsti odvisna od njih samih oziroma izpolnjevanja kriterijev za članstvo, kot pogoj pa postavlja tudi regionalno sodelovanje.
Države Zahodnega Balkana - gre za republike nekdanje Jugoslavije (razen Slovenije) ter Albanijo - so do članstva v EU prehodile različno dolgo pot. Napredovanje posameznih držav ovirajo različni razlogi, predvsem težave pri izvajanju nujnih reform, pomanjkljivo sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in medsosedski spori.
Vse države v regiji so že naredile prvi korak, to je sklenitev sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju. Naslednja koraka sta uspešno izvajanje tega sporazuma in prošnja za status kandidatke. Šele potem lahko država računa na začetek pristopnih pogajanj z unijo.
Najbliže članstvu je Hrvaška, ki je pristopna pogajanja z EU začela leta 2005. Konec leta 2008 so pogajanja zastala zaradi spora s Slovenijo glede meje in so znova stekla šele po sklenitvi arbitražnega sporazuma novembra lani. Slovenija ima sicer še vedno zadržke v zvezi z odprtjem poglavja o skupni zunanji in varnostni politiki, ki govori tudi o medsosedskih odnosih.
Slovenski zadržki pa niso edina ovira na hrvaški poti v unijo. Zagreb se namreč sooča tudi s kritikami zaradi pomanjkljivega sodelovanja s haaškim sodiščem, ki mu še vedno ni predal topniških dnevnikov iz operacije Nevihta niti ni predložil dokazov o njihovem uničenju. Težave so tudi na področju privatizacije ladjedelnic.
Po načrtih naj bi Hrvaška pristopna pogajanja z unijo končala še letos. Sledil bo podpis pristopne pogodbe, ki jo morajo ratificirati vse članice unije in nato bo Hrvaška - morda že leta 2012 - postala članica EU.
Makedonija ima status kandidatke za članstvo v uniji že od leta 2005, a še vedno ni dobila datuma za začetek pristopnih pogajanj. Lani jeseni je Evropska komisija sicer priporočila začetek pogajanj, a članice unije odločitve še niso sprejele. Največja ovira za Skopje je spor z Grčijo glede imena Makedonije, ki se vleče že skoraj dve desetletji.
V zadnjem poročilu o napredku - Evropska komisija jih objavi vsako jesen - je bila Makedonija pohvaljena, saj je sprejela ustrezno zakonodajo o policiji in reformi pravosodja, dosegla napredek v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter sprejela ukrepe na področju zaposlovanja in poslovnega okolja.
Največja država v regiji, Srbija, je uradno kandidaturo za članstvo v EU vložila decembra lani, glavna ovira na njeni poti pa je sodelovanje s haaškim sodiščem. Na begu je namreč še vedno eden od glavnih obtožencev, nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić.
Srbija je aprila 2008, prav v času slovenskega predsedovanja EU, z unijo sklenila sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, a se je zaradi pomanjkljivega sodelovanja s Haagom zapletlo že pri uveljavitvi trgovinskega dela sporazuma, ki običajno v veljavo stopi takoj po podpisu. Še vedno pa je na zahtevo Nizozemske zamrznjen proces ratifikacije celotnega sporazuma. EU naj bi o odmrznitvi odločala po naslednjem poročilu glavnega haaškega tožilca ZN, razen če bo Mladić aretiran pred tem.
Problem je seveda tudi vprašanje Kosova, ki so ga številne članice unije priznale kot samostojno državo, povezava pa Srbijo poziva, naj normalizira odnose s Prištino. Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je pred kratkim sicer znova poudaril, da se bo Srbija, če bo morala odločati med unijo in Kosovom, izbrala slednje.
Evropska komisija je lani ob poročilih o napredku držav Zahodnega Balkana objavila tudi dokument o evropski perspektivi Kosova, ki je samostojnost razglasilo pred dvema letoma. V njem ima sicer še vedno poseben status v okviru resolucije ZN oziroma nevtralni status, saj ga je kot samostojno državo priznalo le 22 držav EU.
Prošnjo za dodelitev statusa kandidatke za članstvo v EU je že vložila tudi Črna gora, ki upa, da bo pristopna pogajanja začela prihodnje leto. Evropska komisija, ki je članice unije že pozvala, naj podajo mnenje o črnogorski prošnji, jo opozarja predvsem na potrebo po ustrezni izvedbi volitev ter krepitvi administrativnih zmogljivosti, pravne države ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Podobna opozorila veljajo za Albanijo, ki je prav tako že vložila prošnjo za dodelitev statusa kandidatke. Poleg Bosne in Hercegovine pa je to edina država v regiji, za katero konec lanskega leta zaradi neuresničevanja zavez v veljavo ni stopila vizumska liberalizacija. Ta sicer ne velja niti za Kosovo.
Z največjimi težavami na evropski poti se sooča prav BiH. Kot je lani oktobra opozorila Evropska komisija, bo država lahko o prošnji za članstvo razmišljala šele, ko bo ukinjen urad visokega mednarodnega predstavnika v Sarajevu.
BiH je sporazum o stabilizaciji in pridruževanju z unijo sklenila junija 2008, njeno napredovanje pa ovira nesposobnost tamkajšnjih politikov, da bi presegli razdvojenosti in parcialne interese ter sprejeli in izvajali nujno potrebne reforme. Ključno je sprejetje ustavne reforme, ki pa ni verjetno pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami.
Slovenija s pobudami za večjo vlogo na Zahodnem Balkanu
S pripravo konference o Zahodnem Balkanu in nedavnim sprejetjem smernic delovanja v regiji Slovenija nadaljuje prizadevanja za večjo vlogo v regiji, ki si jo je vlada premiera Boruta Pahorja že ob nastopu zadala kot prioriteto in ki ob svetovni gospodarski krizi pridobiva pomen.
Zunanji minister Samuel Žbogar je ob nastopu kot eno prednostnih nalog zunanje politike izpostavil okrepitev vloge Slovenije na Zahodnem Balkanu. V tem okviru je napovedal konkretne projekte, regionalne pobude in prizadevanja za gradnjo zaupanja med stranmi, pa tudi spremembe na zunanjem ministrstvu z imenovanjem posebnega odposlanca za Zahodni Balkan.
Za prvega koordinatorja za območje je bil nato v začetku lanskega leta na ministrstvu imenovan Vojko Volk. Na vladi minuli teden sprejete smernice za delovanje na Zahodnem Balkanu pa predvidevajo vzpostavitev nacionalnega koordinatorja na ravni celotne vlade.
Smernice naj bi dale orodja za uspešnejše spopadanje z vprašanji v regiji ter gospodarskim nastopanjem Slovenije in koordinacijo delovanja. Kot nekdanja jugoslovanska republika naj bi Slovenija znova prišla v ospredje z razumevanjem regije, s katero jo povezujejo skupna zgodovina in človeške vezi, pa tudi infrastruktura in energetske povezave.
Smernice predvidevajo tudi oblikovanje neformalnega koordinacijskega odbora, ki bi ga, tako kot koordinatorja, imenovala vlada po sprejetju deklaracije in smernic v DZ. S potrditvijo v DZ bi bile tudi prihodnje vlade zavezane k posebni pozornosti regiji, koordinacijsko telo pa naj bi pripravilo akcijski načrt dejavnosti Slovenije v regiji - v BiH, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, na Kosovu in v Albaniji.
Kot so ob sprejetju smernic sporočili iz vlade, je končen cilj v regiji ustvariti ugodno okolje za zastopanje slovenskih nacionalnih interesov in za slovensko gospodarstvo ter prispevati k trajni stabilnosti območja ter posledično utrditi in hkrati obnoviti povezanost regije. Bistven del nove strategije so torej gospodarske pobude.
Kot je povedal avtor smernic, koordinator Vojko Volk na februarskem predavanju v Ljubljani, je devet milijard evrov slovenskih investicij v regiji in šest milijard evrov blagovne menjave na leto dober razlog za vlaganje v stabilnost regije. Slovenija želi biti tudi točka za izvajanje projektov twinning, ki jih v regiji izvaja EU. Poleg tega se poteguje za sedež sekretariata bodoče transportne skupnosti med EU in državami regije. Namen skupnosti bo ureditev prometa v regiji, za katero so sedaj značilni nerazvita infrastruktura in nepovezani prometni sistemi.
Države Zahodnega Balkana za slovensko gospodarstvo predstavljajo visoko prioriteto, saj Slovenija v regiji realizira 17 odstotkov svojega izvoza ter 67 odstotkov vseh neposrednih investicij, na regijo pa odpade 25 odstotkov slovenske blagovne menjave. Na območje Slovenija namenja 70 odstotkov bilateralne razvojne pomoči.
V času svetovne finančne krize je prišlo do pomembnega padca trgovinske menjave. Kot kažejo zadnji podatki statističnega urada, je v prvih enajstih mesecih lani menjava z regijo padla skoraj za četrtino, medtem ko je z območjem EU padla za dobrih 19 odstotkov. Lani je tako slovenski izvoz v regijo v prvih enajstih mesecih znašal 2,46 milijarde evrov, uvoz pa 1,07 milijarde.
Politiko večje prisotnosti na Balkanu je sicer Slovenija v zadnjem letu uresničevala tudi z izmenjavo številnih obiskov na najvišji ravni. Pripravila je več konferenc, v središču katerih so bila vprašanja regije, ob tem pa nudi stalno podporo približevanju držav EU in Natu.
Posebej dejavna je bila v prizadevanjih za liberalizacijo viznega režima, ki je sicer tudi v interesu gospodarstva. Liberalizacija je bila konec lanskega leta za območje Schengna uveljavljena za Srbijo, Črno goro in Makedonijo. Slovenija želi do letošnjega poletja doseči še liberalizacijo za BiH in Albanijo. Prizadeva si tudi za dodelitev akcijskega načrta BiH za vstop v Nato. V okviru bodoče zunanjepolitične službe EU pa se bo Ljubljana potegovala za štiri predstavništva v regiji.
S konferenco na Brdu pri Kranju, na kateri naj bi se v soboto prvič po 18 letih sešli voditelji vseh držav, nastalih po razpadu nekdanje Jugoslavije, ter Albanije, želi Slovenija vzpodbuditi dialog in celovito regionalno sodelovanje. Kot je poudaril minister Žbogar, se mora regija, ki je izgubila vezi zaradi vojne v 90. letih minulega stoletja, znova povezati. Ali bo to uspelo, še ni jasno, zaradi morebitne odsotnosti srbskega predsednika Borisa Tadića in morda tudi visokih predstavnikov EU pa bi njen pomen lahko zvodenel.
Zahodni Balkan je bil za Slovenijo med prednostnimi nalogami tudi v minulih obdobjih, a se to vedno ni odrazilo tudi v dejanski politiki. Prihajalo je do zastojev zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj, kot so meja in nasledstvo, pri katerem je veliko škode povzročilo nerešeno vprašanje prevzema jamstev za stare hranilne vloge. Slovenija je tako izgubila pomemben kapital na območju, tudi na človeški ravni, za vrnitev zaupanja in pomena pa bosta potrebna vztrajnost in trajnost prizadevanj.
Milardović v Zahodnem balkonu o odnosu Zahoda do Balkana
Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes) je danes v Ljubljani predstavil knjigo Zahodni balkon politologa in profesorja na Univerzi v Zagrebu Anđelka Milardovića. V knjigi oziroma izboru esejev avtor obravnava odnos Zahoda do Zahodnega Balkana, kar simbolizira tudi podnaslov Fragmenti o ideologiji in politiki Zahoda.
Naslov je metafora za Evropsko unijo in ZDA nasproti socialno-političnemu konstruktu Zahodnega Balkana. Kot je na predstavitvi knjige povedal Milardović, njegovo delo "spada v postmoderni in postkolonialni diskurz" in se ubada s konceptualnimi vprašanji "zahodnega balkona". Ta vprašanja se dotikajo odnosov znotraj tega balkona, še bolj pa odnosov z drugimi državami, ki ne spadajo tja gor, si pa prizadevajo za to.
Avtor je pojasnil, da v knjigi kljub nasprotnemu vtisu ni evroskepticizma, pač pa opazen skepticizem temelji na njegovi želji po "racionalnem in filozofskem pristopu" k pisanju. Za razumevanje napisanega je po njegovem mnenju treba razumeti današnji čas relativizma, subjektivne percepcije in skonstruirane realnosti, ki jo s pomočjo medijev slikajo politiki.
Profesor na fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Milan Jazbec je knjigo opisal kot "aktualno in izzivalno". Evropski poslanec Jelko Kacin sicer ni bil navzoč, je pa v mnenju o knjigi zapisal, da je ta splet pravih in celovitih miselnih izzivov glede Zahodnega Balkana in da v luči zamenjave Iva Sanaderja z Jadranko Kosor "nujno in čimprej potrebuje nadaljevanje".
Knjiga je sicer izšla pri hrvaški založbi Pan Liber v zbirki Politična publicistika in je trenutno na voljo le v hrvaškem jeziku, Milardović pa upa, da obstaja interes tudi za prevode v druge jezike.
Komentarji