(Foto: arhiv ZSPG)
Je kriza udarila tudi gasilstvo?
Res mi je hudo, da smo priča dramam, kot je ta s poklicnimi gasilci na Koroškem. Občina Ravne bi morala zagovarjati poklicno in seveda tudi prostovoljno gasilstvo skupaj, ne pa, da so eni na eni strani drugi pa na drugi. Žal je na vse - tudi na delo poklicnih gasilskih enot - pritisnila finančna kriza. A vodilni možje v občinah se ne zavedajo ali pa se nočejo zavedati, da gasilci nimamo nič manj dela. Nasprotno!
Statistike kažejo, da je intervencij vse več.
Posredovanj poklicnih in prostovoljnih gasilcev je iz leta v leto več in poudariti moram, da so intervencije vedno bolj zahtevne in nevarne. Zahtevajo zmeraj večjo izurjenost in znanje vseh gasilcev. Vsakdo, ki ne pozna dela gasilcev, lahko reče, da gasilcev ne potrebujemo, češ da smo največji porabniki proračunskih sredstev. Vse, ki razmišljajo na tak način, gasilci vabimo, naj pridejo, naj spoznajo nas in naše naše delo in naj nas začnejo podpirati.
Ali se po vašem vedenju kažejo težave s financiranjem še v kakšnem zavodu ali poklicnih enotah?
Seveda! To so večni problemi javnih zavodov in ostalih poklicnih gasilskih enot. Veliko poklicnih gasilskih enot se mora preživljati skoraj izključno s svojimi aktivnostmi - s servisi gasilnikov in H-omaric, dežurstvi, gasilskimi stražami… kar pa seveda zelo otežuje delo in zbranost gasilcev. Z velikimi težavami se srečujejo tudi poklicni gasilci v industriji, saj so nekatere enote tik pred ukinitvijo. Menim, da bi lahko v dani situaciji, ki je res zaskrbljujoča, veliko vlogo v javnih zavodih in v industriji odigrale pristojne inšpekcijske službe.
Verjetno poznate podobne organizacije v sosednjih državah. Ali ima katera od teh model ureditve poklicnega gasilstva, ki bi ga kazalo posnemati v Sloveniji?
Gasilstvo na splošno ima v Sloveniji veliko specifičnost že po svoji množičnosti in entuziazmu in težko bi rekel, da bi se lahko po kom zgledovali. Prej nasprotno. Združenje slovenskih poklicnih gasilcev dobro sodeluje z Združenjem poklicnih gasilcev Srbije, kjer prostovoljnega gasilstva skoraj ne poznajo. V Srbiji imajo zelo malo prostovoljnih gasilskih društev, pa še ti na intervencije in razna druga posredovanja ne hodijo. Podobno deluje sistem gasilstva v Bosni in Hercegovini, tudi tam večino vsega dela opravijo poklicne gasilske enote. Nekoliko bliže našemu sistemu so v sosednji Republiki Hrvaški. Vse omenjene države dobro sodelujejo z našim združenjem poklicnih gasilcev, ki jim je lani pomagalo tudi pri strokovnem izobraževanju. Vsi si želijo take organiziranosti gasilstva, kot jo imamo v Sloveniji.
Kakšne izkušnje ima slovensko poklicno gasilstvo po 15 letih delovanja? Kako se bo razvijalo naprej?
Slovensko poklicno gasilstvo ima precejšno tradicijo in je v svetovnem merilu zelo priljubljeno. S ponosom poudarjam, da Združenje slovenskih poklicnih gasilcev letos praznuje 15. obletnico uspešnega dela na področju promocije poklicnega gasilstva in povezovanja poklicnih gasilcev iz vse Slovenije. Trenutno je v združenju skoraj 1000 poklicnih gasilcev iz 13 javnih gasilskih zavodov, štiri poklicne gasilske enote na letališčih in 17 poklicnih gasilskih enot v industriji.
Tradicija gasilstva v Sloveniji ne bo izumrla in prepričan sem, da bo gasilska organizacija uspešno delovala tudi v prihodnje. To nam mnoge druge države zelo zavidajo. Zanimanje pri mladih je zelo spodbudno in poudariti tudi velja, da bo septembra v zadnjo triado osnovne šole vpeljan nov izbirni predmet varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Najvidnejši predstavniki tako vašega združenja kot GZS radi poudarjajo, da trenj med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci ne bi smelo biti, saj drug brez drugega na terenu ne bi mogli biti učinkoviti, pa vendar se je tudi v ravenskem primeru pokazalo, da taka trenja obstajajo. Ali ni povsem nesprejemljivo govoriti o večvrednih in manjvrednih gasilcih?
Popolnoma se strinjam z vami. V Sloveniji si Gasilska zveza Slovenije, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev in seveda Uprava RS za zaščito in reševanje prizadevamo, da je sodelovanje dobro. Ne smemo dopustiti, da bi se gasilci ločevali na več- ali manjvredne. Državljani Republike Slovenije si ob kateri koli nesreči, na katerem koli kraju zaslužijo enako strokovno pomoč - to so želje poklicnih in prostovoljnih gasilcev. V ZSPG in GZS stremimo k poenotenju izobraževalnih programov in izboljšanju medsebojnih odnosov. Pri vseh naravnih nesrečah, teh je žal vedno več, večjih požarih in tehničnih intervencijah ter požarih na Krasu eni brez drugih ne moremo.
Je gasilstvo v Sloveniji na splošno dovolj družbeno priznano in cenjeno?
V Sloveniji še kar precej manjka, da nas bodo priznavali tako kot na primer v ZDA, kjer beseda gasilec nekaj pomeni.
"Če ne živite kot mi, ne boste nikoli popolnoma razumeli, kdo smo"
Predsednik ZSPG Jani Podrepšek je posebej izpostavil nekaj misli in izjav poklicnih gasilcev, ki na oseben način pripovedujejo o tem, kdo so, kaj se jim dogaja in zakaj so vredni vsega spoštovanja.
Ko bi vedeli, kako je stopiti skozi vrata in pozdraviti svojo družino, ko pa nimaš srca, da bi ji povedal, da se iz zadnje intervencije skoraj nisi vrnil.
Ko bi bili prisotni, ko zdravnik razglasi za mrtvo pet let staro punčko, za katero smo se borili 25 minut.
Ko bi čutili našo žalost, ko nas ljudje zaničujejo, podcenjujejo in verbalno napadajo, češ, meni se ne more nič zgoditi.
Ko bi se zavedali, kako težko je naše delo, koliko časa te spremljajo otroški jok, kriki, žalost ljudi, ko ob nesreči izgubijo vse - otroke, svojce, starše, imetje.
Ko bi spoznali naše veselje, kadar rešimo življenje ali imetje.
Toda, če ne živite kot mi, ne boste nikoli popolnoma razumeli, kdo smo, kaj smo in kaj resnično nam pomeni naše delo. Lahko pa nas spoštujete, cenite in nas skušate razumeti.
Dnevnik.si








































Komentarji