Komisija dovolila izredno podražitev že za 260 generičnih zdravil

Cena nalgesina forte (v lanskem letu so ga na recept napisali za več kot milijon evrov) se je zvišala za 107 odstotkov, cena naklofena duo (lani so izdali za nekaj manj kot dva milijona evrov receptov) pa za 55 odstotkov. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)

Tako je tudi z nalgesinom forte in naklofenom. Ti dve generični zdravili Krke bi lahko nadomestili s cenejšimi zdravili drugih proizvajalcev, ki so že na našem trgu. Izredno višjo dovoljeno ceno zdravil so do zdaj odobrili 58 zdravilom, ki jih izdeluje 15 proizvajalcev generičnih zdravil, in 202 zdraviloma 45 proizvajalcev originalnih zdravil. Izredno višjo dovoljeno ceno ima tako skupno približno 10 odstotkov vseh zdravil (260 zdravil), ki so financirana iz javnega denarja. 

»Ne vemo še, kakšen bo učinek povišanja cen nekaterih zdravil na javno zdravstveno blagajno, saj nimamo podatka o najvišjih dovoljenih cenah po pravilniku. To so zaupni podatki, s katerimi razpolaga samo Agencija za zdravila,« je informacijo, da je Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) nekaterim Krkinim zdravilom odobrila od 50- do 107-odstotno povišanje cen, komentiral Jurij Fürst, vodja oddelka za zdravila pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Izredno višjo ceno ima 10 odstotkov zdravil

Najvišje dovoljene cene zdravil (NCD) se izračunajo iz povprečja cen zdravil v Avstriji, Franciji in Nemčiji. Nekateri proizvajalci in devetčlanska komisija JAZMP, ki jo imenuje minister za zdravje in jo vodi doktor Stanislav Primožič, zaprosijo za izredno višjo dovoljeno ceno zdravil (IVDC). To jim omogoča lani spremenjeni pravilnik o določanju cen zdravil. Po njem določene cene, torej izredno višje, nimajo samo nekatera (33 od 554) Krkina zdravila. Kot nam je potrdil Stanislav Primožič, izredno višjo ceno dosega 58 zdravil 15 proizvajalcev generičnih zdravil in 202 zdravili 45 proizvajalcev originalnih zdravil. Primožič je pojasnil, da »ima tako okoli 260 zdravil oziroma 10 odstotkov vseh zdravil, ki so financirana iz javnega denarja, izredno dovoljeno ceno«.

Kot kaže, je lani sprejeti pravilnik, po katerem določajo izredno višjo ceno zdravil, postopke precej zbirokratiziral. Komisija mora odgovor na vlogo farmacevtskega podjetja poslati v določenem času z vsemi potrebnimi utemeljitvami, drugače avtomatično obvelja višja cena, torej tista, ki je navedena v vlogi. Če prošnjo vlagateljev zavrnejo, utemeljitve pa niso dovolj tehtne, imajo vlagatelji možnost pritožbe. »Lani je bilo kar nekaj pritožb, vendar jih je ministrstvo za zdravje, ki je drugostopenjski pritožbeni organ, redno vračalo naši komisiji v ponovno obravnavo. O pritožbah ni razsodilo samo, čeprav bi lahko,« je bil jasen Primožič in dodal, da so v zadnjih odločanjih zavrnili okoli 20 odstotkov prošenj za izredno višjo ceno zdravil, vsem drugim prošnjam pa so po kriterijih, ki jih navaja pravilnik, ugodili.

Pravilnik napeljuje h »grožnjam«

Na vprašanje, ali izdelovalci zdravil izkoriščajo zapletene birokratske postopke sebi v prid, je Primožič odgovoril: »Njihova najhujša grožnja je, da bodo, če jim ne odobrimo višje cene, zapustili naše tržišče. To običajno navedejo tudi v vlogi za povišanje cen, saj jih k temu zavezuje celo 18. člen pravilnika. Podati morajo izjavo, da jim običajna cena ne omogoča normalne preskrbe trga in da zato napovedujejo motnje v preskrbi ali odhod s tržišča.«

Pravilnik tako rekoč napeljuje proizvajalce zdravil, naj »zagrozijo« z umikom svojih proizvodov, čeprav so nam v službi za odnose z javnostmi Krke včeraj zatrdili, da oni »niso nikoli navajali, da bodo izdelke umaknili iz prodaje«. Izredno zvišanje cen za sedem zdravil (pri šestih so jim ugodili, pri enem pa so ceno znižali) so v Krki predlagali »zaradi visokih znižanj cen teh izdelkov v zadnjih letih«.
Primožič pravi, da mora komisija potem pretehtati, kakšne posledice bo imel morebiten umik za javni zdravstveni sistem: »Med drugim komisija preverja, ali za zdravila, ki jih želi proizvajalec podražiti, obstaja ustrezno nadomestno zdravilo tako v obliki tablete ali sirupa kot tudi v različnih odmerkih.« A kot kaže, prav v primeru Krkinih zdravil komisija pri tem ni bila najbolj natančna. Jurij Fürst nam je povedal, da sta nenadomestljivi zdravili le haldol in apaurin tablete, medtem ko bi na primer naklofen in nalgesin lahko nadomestili s cenejšimi zdravili drugih proizvajalcev, ki so tudi na našem tržišču. »Takšnih primerov, ko lahko nadomestimo zdravilo z drugimi je malo, v večini primerov so izredne cene zdravil upravičene, saj so namenjene ohranjanju zdravil na tržišču.«

Na ZZZS se jim nekateri dvigi cen ne zdijo razumni, zlasti kadar gre za zdravila z velikim obsegom prodaje. Po njihovem mnenju bi morali spremeniti pravno osnovo za določanje izrednih višjih dovoljenih cen. Dodati bi morali kriterij, katere vloge se obravnava, katere pa se lahko zavrne tudi brez obravnave na komisiji.

Mesečno obravnavajo od 30 do 50 zdravil

Devetčlanska komisija o izredno višjih dovoljenih cenah odloča vsak mesec. Vsakič obravnava od 30 do 50 vlog za povišanje cen zdravil. Po kriterijih iz pravilnika o določanju cen zdravil vlogi lahko ustreže v celoti, ji delno ugodi ali jo v celoti zavrne. Predsednik komisije doktor Stanislav Primožič pravi, da je zelo zahtevno ravno pisanje odločb, saj se farmacevtska industrija rada pritoži v EU, »zaradi česar smo lahko deležni uradnih opominov evropske komisije«.

Izredno višjo dovoljeno ceno zdravil dosega

58

zdravil 15 proizvajalcev generičnih zdravil in

202

zdravili 45 proizvajalcev originalnih zdravil.

Na ministrstvu za zdravje začudeni

Minister Borut Miklavčič je z odločitvijo JAZMP nezadovoljen in je od pristojnih že zahteval pojasnilo, čeprav minister ne daje soglasja za izredno dovoljeno zvišanje cen zdravil. Zaradi njegovega nezadovoljstva naj bi odstopila članica komisije Vitoslava Samaluk, ki je glasovala proti podražitvam, a včeraj vseeno ni želela dajati izjav. Tudi državni sekretar Ivan Eržen je včeraj potrdil, da se na ministrstvu »čudijo, kako je lahko prišlo do takšnih podražitev zdravil«. Kot je povedal, so dobili pojasnilo, »da agencija že dalj časa ni ustrezno vrednotila cen«.