Vlada sprejela predlog za začetek postopka za spremembo ustave

Aleš Zalar na seji vlade. (Foto: Matej Povše)

Minister Zalar je ob tem še enkrat orisal proces priprave ustavnih sprememb. Ta se je začel po opozorilih ustavnega sodišča, da ni več kos vlaganju vedno novih in novih zadev, in da to že resno ogroža doseženo stopnjo pravnosti države. Na podlagi tega je predsednik države aprila 2008 oblikoval posebno skupino strokovnjakov, ki je pripravila izhodišča za ustavne spremembe, v nadaljevanju pa je pobudo prevzelo ministrstvo za pravosodje in skupina uglednih pravnih strokovnjakov, ki je pripravila konkretno besedilo sprememb.

Med najpomembnejšimi spremembami je sprememba 162. člena, ki določa, da ustavno sodišče prosto odloča, katere pobude in ustavne pritožbe bo vzelo v obravnavo. Vendar pa bo treba za njeno polno uveljavitev prej spremeniti zakon o ustavnem sodišču, kar mora sicer po določbah osnutka državni zbor storiti v enem letu.

Ena izmed večjih sprememb tudi predvideva, da nekatere pristojnosti, ki jih je imelo do zdaj ustavno sodišče, prevzema redno sodstvo. Tu gre po ministrovih besedah najprej za spore o pristojnosti med sodišči in drugimi organi, hkrati pa se odpira tudi možnost, da zakonodajalec v nadaljevanju rednemu sodstvu podeli pristojnost, da presoja ustavnost podzakonskih aktov, za kar pa bo treba sprejeti poseben zakon, podprt z dvotretjinsko večino v DZ.

Spremembe ustave bodo sicer, takoj ko bodo sprejete, že omogočile, da upravno in vrhovno sodišče prevzameta presojo ustavnosti podzakonskih aktov, ki se nanašajo na urejanje prostora. "Gre torej za politiko manjših korakov", je dejal Zalar.

Nova alineja k 160. členu določa, da ustavno sodišče odloča tudi po pritožbah pri odločitvi glede potrditve mandatov članov državnega sveta, poslancev v evropskem parlamentu in predsednika republike. Do zdaj je namreč ta določba veljala le za mandate poslancev DZ.

S spremenjenim 162. členom bi v ustavo zapisali, kdo vse lahko kadar koli zahteva oceno ustavnosti zakona v postopku pred ustavnim sodiščem, pri čemer se krog pobudnikov nekoliko oži. To bi lahko storili tretjina poslancev, državni svet, vlada, varuh človekovih pravic (če bi ocenil, da zakon posega v človekove pravice), samoupravna lokalna skupnost in reprezentativni sindikat za območje države, po eni izmed variant pa tudi predsednik republike.

Oceno ustavnosti oziroma zakonitosti posameznega podzakonskega predpisa, akta lokalne skupnosti ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, pa bi lahko zahtevali državni zbor, vlada, varuh človekovih pravic, samoupravne lokalne skupnosti, reprezentativni sindikati in župani.

S sprejetjem na vladi so po besedah Zalarja spremembe dosegle prvo stopnjo sprejemanja, sledi druga stopnja, to je odločanje na ustavni komisiji DZ in končno njihovo potrjevanje na plenarni seji DZ. Ambicija vlade pri tem je, da se v najkrajšem času doseže takšna stopnja soglasja, da bi lahko bile spremembe sprejete še v tem letu. Ob tem Zalar upa, da se proces sprejemanja ne bo ustavljen zaradi lokalnih volitev. Po njegovem gre namreč za spremembe, ki v politiki ne bi smele povzročati prevelikih razlik.