Odbor za visoko šolstvo si prizadeva zagotoviti kakovostne poštne storitve po vsej Sloveniji

Fotografija je simbolična. (Foto: Luka Cjuha)

Člani odbora so soglasno podprli sklep, v katerem pristojne države organe opozarjajo, da bi lahko zaradi liberalizacije trga poštnih storitev prišlo do poslabšanja zagotavljanja univerzalnih poštnih storitev predvsem na podeželju in v goratih predelih države.

Odbor je Pošti Slovenije kot edinemu izvajalcu univerzalne poštne storitve v Sloveniji ob tem priporočil, naj se v manjših krajih, kjer je ukinila oz. namerava ukiniti ali spremeniti obstoječe oblike poštnih enot, s prebivalci skuša dogovoriti o "najboljšem možnem načinu izvajanja univerzalnih poštnih storitev".

Odbor je v sklepu izrazil tudi mnenje, da bi bilo v posameznih krajih zaradi posebnih geografskih in demografskih značilnosti namesto premičnih pošt smiselno ohraniti dosedanjo mrežo matičnih pošt.

Tadej Slapnik je v imenu poslanske skupine Zares, ki je zaradi omenjene problematike v začetku marca predlagala sklic nujne seje odbora, v razpravi pojasnil, da je junija lani sprejeti zakon o poštnih storitvah Pošti Slovenije omogočil, da je začela uvajati liberalizacijo poštnih storitev. V okviru te je novembra lani začela zapirati manjše pošte, kar je šlo na škodo lokalnim prebivalcem.

Predstavnik Pošte Slovenije Bojan Radinja pa je pojasnil, da ima Pošta Slovenije zelo široko poštno omrežje in nadpovprečno število pošt na prebivalstvo v primerjavi z EU. Dodal je, da so se s preoblikovanjem tradicionalnih pošt v premične želeli približali prebivalcem.

Predstavnica Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) Nataša Kocjančič je v razpravi pojasnila, da se z liberalizacijo trga poštnih storitev ne ukinja obseg univerzalne poštne storitve. Opozorila je tudi, da opravljajo uporabniki na nekaterih poštah tudi plačilne storitve, kar je bančna in ne univerzalna poštna storitev.

Predstavnik civilne iniciative proti preoblikovanju stacionarne pošte v mobilno v kraju Fokovci v občini Moravske Toplice Štefan Kodila pa je pojasnil, da je do uvedbe mobilne pošte v Fokovcih prišlo zelo hitro in brez večjega predhodnega obveščanja prebivalcev. Dodal je, da premična pošta v Fokovcih ne deluje, Pošta Slovenije pa po njegovem z uvedenimi spremembami ni bistveno privarčevala.

Poslanci so v razpravi izrazili nasprotovanje ukinjanju manjših pošt v Sloveniji na škodo lokalnemu prebivalstvu. Miran Györek (SNS) je opozoril, da je prišlo na podeželju in v goratih predelih Slovenije do poslabšanja zagotavljanja univerzalnih poštnih storitev, Silva Črnugelj (SD) pa je dodala, da je do procesa ukinjanja stacionarnih pošt prišlo tudi v predelih, kjer je število prebivalcev večje.

Jožef Jerovšek (SDS) je menil, da vsak kraj, v katerem ni osnovnih storitev, kot so pošta in šole, "slej ko prej zamre". Radovan Žerjav (SLS) je dodal, da slovenskih regij in EU ne gre primerjati, ker sta to "dva različna svetova".

Luka Juri (SD) je dodal, da je določena racionalizacija verjetno smiselna, vendar je v "tranzicijskem" obdobju to diskriminatorno do določenih skupin ljudi. Ljubo Germič (LDS) je ob koncu razprave opozoril, da je pri racionalizaciji poštnih storitev potrebno upoštevati, kako se s tem spremeni kakovost življenja ljudi, ki živijo v odročnejših predelih.

Seje odbora se ni udeležil državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györkös, zaradi česar so poslanci izrazili razočaranje.