Napeta razmerja vseh treh dosedanjih državnih tožilcev s politiko

Anton Drobnič 

Anton Drobnič, ki je bil povezan z domobranstvom, je postal generalni državni tožilec po tem, ko je komunistična stranka sestopila z oblasti. Pred tem ni bil tožilec, temveč odvetnik, ki se je ukvarjal z zavarovalniškim in ne kazenskim pravom. Kot generalni tožilec je bil večkrat deležen očitkov s strani političnih strank tako imenovane levice, predvsem ker je kot generalni tožilec zahteval obnovo postopka zoper škofa Gregorija Rožmana, Leona Rupnika, Erwina Rösenerja, Lovra Hacina in Milka Vizjaka, ki so bili obsojeni zaradi sodelovanja z okupatorjem. Odmevala je tudi Drobničeva izjava, da je bila ustanovitev OF (27. april) v "resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja".

Drobnič je kot svojo naslednico vzgajal tožilko Barbaro Brezigar, ki jo je sprva neuspešno poskušal postaviti za vodjo ljubljanskega tožilstva, kasneje pa jo je postavil za vodjo posebne skupine pri vrhovnem tožilstvu. Ko se je Drobnič leta 1998 upokojil, je med hudim političnim spopadom skoraj razpadla koalicija LDS - SLS. Prva stranka je želela imenovanje Zdenke Cerar, druga pa Barbare Brezigar. Naposled je generalna tožilka postala Cerarjeva, ki se je kmalu zapletla v spor z Brezigarjevo kot vodjo posebne skupine. Mandat Zdenke Cerar sta zaznamovala dva škandala neustreznega tožilskega dela (Železnik in Glavar) ter neuspešno preganjanje napadalcev za novinarja Petka, imela pa je tudi izrazito dobre odnose s takratnim generalnim direktorjem policije Markom Pogorevcem. Po končanem mandatu se je zaposlila kot ministrica za pravosodje iz kvote LDS, danes pa je podpredsednica te stranke.

Barbara Brezigar je tožilka od leta 1980. Njeni dolgoletni kolegi vedo povedati, da je bila še kot "majhna" tožilka pridna in vesta, vendar nič več kot povprečna. Iz anonimnosti jo je potegnilo odmevno sojenje Sandiju Grubeliču, ki je leta 1990 s prodajo španskih avtomobilov na lizing pritegnil 7500 kupcev iz celotne nekdanje Jugoslavije. Barbara se je v sodni dvorani spopadla z dvema odvetnikoma, ki sta branila Sandija Grubeliča. Eden je bil prekaljeni dr. Peter Čeferin, drugi pa Žiga Klun, ki je zaslovel v njegovi senci. Prvič je bil Grubelič oproščen, v drugo pa je Brezigarjevi uspelo dokazati, da je poslovna goljufija kaznivo dejanje, in sodišče je Grubeliča obsodilo na sedem let zapora.

Generalni državni tožilec Anton Drobnič, ki je bil Brezigarjevi še posebej naklonjen, jo je po tistem, ko kljub njegovim pričakovanjem ni postala vodja ljubljanskega tožilstva, leta 1996 postavil za vodjo skupine državnih tožilcev za posebne zadeve. Skupina je bila ustanovljena z namenom, da bi se ukvarjala izključno z zahtevnejšimi zadevami, povezanimi z organiziranim kriminalom. A so ji potem dodeljevali tudi politično občutljive zadeve, med drugim brniško orožarsko zadevo, divje lastninjenje in afero Depala vas. Skratka zadeve, ki jih niso zaupali navadnim tožilcem. Afera Depala vas, ki se je zgodila marca leta 1994, jo je še posebno zaznamovala. Vse kazenske ovadbe je Brezigarjeva namreč tri leta po dogodku v Depali vasi zavrgla kot neutemeljene. Ta njena odločitev še danes ostaja sporna. Nekateri so jo ocenili kot politično modro, tožilsko pa povsem nestrokovno. Zase sicer rada pove, da so njene tožilske odločitve strokovne in nikoli politične.

Ko je leta 1999 kandidirala za generalno državno tožilko, je morala to mesto prepustiti protikandidatki Zdenki Cerar. Zaradi nesoglasij je po treh letih in pol odstopila z mesta vodje posebne skupine državnih tožilcev. Jabolko spora je bila zahteva, da zavrže kazenski ovadbi proti kriminalistoma Dragu Kosu in Romanu Prahu zaradi nevestnega dela. Ovadba jima je očitala, da sta brez dovoljenja sodišča pridobila izpiske telefonskih klicev novinarja TV Slovenija Tomaža Ranca. "Kot vrhovni državni tožilki mi je bilo pred gosti in nižjimi tožilci prepovedano, da izpeljem svojo odločitev. Omajan je bil moj ugled in ocenila sem, da tako ne gre več naprej," je komentirala svoj predčasni odhod.

Marca 2008 je predlagala razrešitev takratnega tožilca iz posebne skupine Boštjana Penka. Letel je po pregledu dela zadnjih dveh let, šefica pa mu je očitala napačno vodenje zadeve Orion.