Delavci, ki ne zaupajo več sindikatom, so se začeli samoorganizirati

(Foto: Matej Povše)

Če vlada njihovih zahtev ne bo uslišala, bodo nekdanji zaposleni pred vladnim poslopjem pripravili protest, o kršitvah delavskih pravic pa bodo obvestili tudi pristojne evropske institucije.

Stjepan Miklaužič, pobudnik združitve oškodovanih delavcev omenjenih treh podjetij in nekdanji predsednik sindikata Steklarske nove, je povedal, da bodo v iniciativni odbor povabili tudi vse druge delavce, ki jim podjetja niso plačevala socialnih prispevkov, plač, odpravnin, regresa, beneficirane delovne dobe... Samoorganizacija nekdanjih zaposlenih, kot pravi Miklaužič, ni nezaupnica sindikatom, je pa opozorilo, da morajo razmisliti o svojem delovanju. "Z njihovim delom ne moremo biti zadovoljni, saj sicer ne bi bili prikrajšani. Njihova naloga je, da izbojujejo boljši položaj delavcev, to pa se ni zgodilo," je dejal Miklaužič.

Čeprav nekdanji delavci niso več člani sindikatov, pa Miklaužič meni, da bi jih morali ti kljub temu podpreti, saj se zavzemajo za pravice, ki jih niso bili deležni kot zaposleni. "Če nas ne bodo podprli, sindikati niso več potrebni," je poudaril Miklaužič.

Vodja nekdanjih delavcev IUV Slavko Zalar, ki je bil prej predsednik sindikata v podjetju, je najbolj razočaran nad delom inšpekcijskih služb, policije in tožilstev, tudi on pa ocenjuje, da bi moral krovni sindikat Stupis (član ZSSS) storiti "bistveno več". "Sicer je opozarjal, a to ni bilo dovolj. Delavske pravice bi moral zastopati bolj odločno," je prepričan Zalar.

Po mnenju Miroslava Stanojeviča s fakultete za družbene vede (FDV) je samoorganizacija delavcev "normalen odziv ljudi, ki ne najdejo pomoči od nikjer". "Tragično je, da imajo občutek, da so jih obšle vse varovalke sistema, vključno s sindikati," ugotavlja Stanojevič. Čeprav po njegovi oceni del krivde nosijo tudi sindikati, pa bi moral "biti gnev naslovljen na vlado in njene institucije". "Za grozovite sistemske napake je odgovorna vlada, ne pa sindikati," opozarja Stanojevič.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič pravi, da so kritike na delo sindikatov "večinoma neupravičene". "Znano je, kdo je podjetja s slabimi poslovnimi odločitvami pripeljal v propad in kdo je odgovoren za slabo zakonodajo," je opozoril Semolič, in poudaril, da so v ZSSS večkrat zahtevali spremembe zakonodaje, ki bi bolje zaščitila terjatve delavcev, ter vzpostavitev sistema, ki ne bi več omogočal neplačevanje prispevkov. Semoliču se zdi samoorganizacija delavcev sicer "normalen odziv" za izvajanje pritiska na oblast, oškodovanim delavcem pa, ne glede na članstvo, obljublja tako finančno kot pravno pomoč.

Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), pravi, da si delodajalci želijo močnih sindikatov, ki bi delavce zastopali v čim večjem obsegu. "Od tega je odvisna kakovost pogajanj, poleg tega pa se je na višjem nivoju lažje usklajevati," je pojasnil Smole. Vzrok za čedalje več primerov samoorganizacije delavcev vidi zlasti v pomanjkljivemu nadzoru nad vse bolj številnimi kršitvami zakonodaje, te pa so po njegovi oceni predvsem posledica sedanje gospodarske krize.

Samoorganizacija je nov korak v slovenskem delavskem gibanju

Samoorganizacija delavcev je po oceni nekaterih sociologov nov korak v razvoju delavskih gibanj v Sloveniji, ki ob odmiku od dosedanjih okvirov sindikalnega delovanja prinaša tudi večjo radikalizacijo. Kot menijo, bodo morale te majhne skupine artikulirati zahteve in se, če želijo kaj doseči, nasloniti na širši institucionalni okvir; v nasprotnem primeru naj bi namreč kapital z njimi hitro pometel. Čeprav so jim glede na interese najbližji zavezniki sindikati, pa lahko nakopičeno energijo nezadovoljstva, kot ocenjujejo sociologi, izkoristi tudi kak nov politični akter.