Kresalova zaslišana: Ministrica ne dvomi, da je sedanje število izbrisanih pravilno

Preiskovalna komisija naj bi sicer odgovorila na vprašanje, po čigavem naročilu in po kakšni metodologiji sta bili izvedeni štetji izbrisanih leta 2002 in lani. Ob prvem štetju leta 2002, ko je bil notranji minister Rado Bohinc, je bilo namreč število izbrisanih 18.305, ob lanskem štetju, času mandata Kresalove, pa 25.701. Predsednik komisije Robert Hrovat (SDS) je zato Kresalovo vprašal, od kod ta razlika.

Ministrica je pojasnila, da v času njenega mandata nihče ni naročil ponovnega štetja izbrisanih, a so strokovne službe ministrstva, ki so želele pripraviti bolj strukturiran pregled, ugotovile, da dotedanja številka ne ustreza dejanskemu stanju.

Strokovne službe so tako prišle do številke 25.701, kar so utemeljile z razlago, da je do spremembe verjetno prišlo zaradi spremembe informacijske sistema, spremembe upravljavca datotek ter prehoda z ročnega vodenja evidenc na elektronsko, je pojasnila ministrica, ki ne dvomi, da je ta številka prava.

Posledice napačnega štetja?

Predsednik komisije je menil, da razlika v številu izbrisanih sicer ni ključna, da pa prispeva k percepciji o teži tega primera, pa tudi ustavno sodišče je presojalo na podlagi prvotne številke. Postavlja se mu tudi vprašanje, ali bi napačno štetje lahko povzročilo, da nekateri izbrisani ne bi bili deležni poprave krivic oziroma bi status dobili tisti, ki jim ne pripada.

Kresalova ob tem poudarja, da je ustavno sodišče presojalo kršitev človekovih pravic, ne pa teže po posamezni številki. "Teža kršitve človekovih pravic je vedno enaka," je dejala. Poudarila je še, da se vsi postopki v zvezi z izbrisanimi vodijo individualno, zato je odveč bojazen, "da bo kdo dobil nekaj, kar mu ne pripada". Tako nihče, ki ni upravičen do statusa, tega ne bo dobil, in nihče, ki je upravičen, ne bo ostal brez njega, je zatrdila.

Tudi novela zakona o urejanju položaja državljanov držav naslednic SFRJ v Sloveniji, ki ga je DZ nedavno sprejel, je po njenih besedah dopolnil pogoje, pod katerimi izbrisani lahko pridobijo status. V njem je tako zapisana varovalka, da statusa ne bo mogel dobiti nihče, ki je osumljen kaznivih dejanj zoper državo, je na očitke, da bodo do statusa upravičeni tudi "špekulanti", odgovorila Kresalova.

Doslej vloženih 77 odškodninskih zahtevkov

Prav tako je zavrnila očitke, da dopolnilne odločbe izbrisanim ustvarjajo podlago za odškodninske zahtevke. Ob tem je pojasnila, da je bilo doslej vloženih 77 odškodninskih zahtevkov, nobena tožba pa se še ni zaključila z dosojeno odškodnino. "Stanje pravnomočno dosojenih odškodnin je nič," je poudarila.

Ministrica je ob pričanju pred komisijo še izrazila pričakovanje, da bo v tem mandatu "ta žalostna zgodba velike kršitve človekovih pravic enkrat za vselej zaključena". Poudarila je, da o nezakonitosti izbrisa ne more biti več nobenega dvoma, zato bi morali problem le še reševati, ne pa se o njem tudi politično razpravljati.

Pred parlamentarno komisijo je sicer na prejšnji seji že pričal nekdanji minister Bohinc. Članom komisije je pojasnil, kako so v času njegovega mandata ugotavljali število izbrisanih. Po njegovem mnenju je razlika v primerjavi s številom, ki velja danes, le posledica drugačnega metodološkega pristopa.