Bomo o problemu izbrisanih odločali na referendumu?

(Foto: Luka Cjuha)

Kot je uvodoma v imenu predlagateljev zahteve po zakonodajnem referendumu povedal Branko Grims (SDS), je zakon nesprejemljiv, ker je utemeljen na laži, da ne bo imel posledic za državni proračun. Zakon ne predvideva omejitev glede izplačevanja odškodnin, nejasnost zakonskih določb pa prepušča prosto presojo upravnemu organu v zadevah, ki se tičejo človekovih pravic, kar je po njegovem protiustavno. Nenazadnje bodo z zakonom v privilegiranem položaju špekulanti in tisti, ki so delovali proti Sloveniji, celo kot agresorji, je dodal.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Goran Klemenčič je v imenu vlade ponovil, da gre pri zakonu za celovito urejanje pravic izbrisanih prebivalcev in da zakon ne predvideva izplačila odškodnin. Poleg tega je po njegovih besedah referendum, na katerem bi državljani odločali o človekovih pravicah neke manjšine, protiustaven.

Kot je opisal, bi se nam prav tako zdelo nesprejemljivo, če bi državljani na referendumu odločali o dvojezičnosti na Avstrijskem Koroškem ali o prisotnosti Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.

Podobno mnenje glede referenduma imajo tudi v koaliciji, kjer predlagajo njegovo ustavno presojo. Za Mirana Potrča (SD) vsako nadaljnje zavlačevanje pri uveljavitvi zakona pomeni zavlačevanje protiustavnega stanja. Poudaril je, da danes presojajo zgolj protiustavnost morebitnega referenduma ter da lahko predlagatelji referenduma svoje zahteve glede domnevne neustavnosti zakona posredujejo naknadno ustavnemu sodišču.

Franco Juri (Zares) pravi, da koalicija s presojo zahteve po referendumu posledično predlaga tudi presojo zakona, zato je po njegovem paradoksalno, da se predlagatelji referenduma, ki dvomijo v ustavnost zakona, bojijo ustavne presoje.

Po Grimsovih besedah pa je koalicijo strah ljudske volje, pri čemer je spomnil, da je bilo na podobnem referendumu pred leti 94 odstotkov ljudi proti zakonu o izbrisanih. Pojasnil je, da ne oporekajo popravi krivic, vendar je potrebno primere obravnavati individualno ter preprečiti, da bi se okoristili špekulanti. Za Silvena Majheniča (SNS) pa je referendum legitimna pravica spričo uveljavljanja argumenta moči v DZ.

Odbor predlaga DZ ustavno presojo zahteve za referendum o izbrisanih

Parlamentarni odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je v nadaljevanju dopoldne prekinjene seje sprejel sklep, s katerim državnemu zboru predlaga, da na ustavno sodišče naslovi zahtevo po ustavni presoji pobude SDS in SNS za sklic zakonodajnega referenduma o noveli zakona o izbrisanih.

S tem je odbor sledil predlogu koalicijskih poslanskih skupin, ki so predlagale ustavno presojo zahteve za referendum, ki jo je prejšnji teden vložilo 31 poslancev iz SDS in SNS.