V hribih okoli Ljubljane ločevanje ni smotrno

(Foto: dokumentacija Dnevnika)

"Zbiranje ločenih frakcij na področjih z nizko gostoto poselitve bi pomenilo, da so okoljske koristi manjše od okoljske škode, ki pri tem nastaja v zvezi s porabo goriva tovornjakov, ki praznijo zbiralnice in onesnažujejo okolje z izpušnimi plini," so na pobudo prebivalcev Malega Trebeljevega po ekoloških otokih odgovorili v Snagi. "Ta odgovor je precej umetelen. Ne gre le za več škode okolju, temveč tudi celo vrsto stroškov, ki nastajajo pri odvozu ločenih odpadkov," je pojasnil Valter Nemec iz Snage in nadaljeval, da zbiralnic pred vsemi domovi ne bodo mogli urediti, razen če se ne bo Mestna občina Ljubljana odločila drugače. "Ampak potem bodo tudi stroški višji," je dejal Nemec in napovedal, da bo zadeva vsaj do neke mere rešena v prihodnjih nekaj letih, ko bodo zagnali Regionalni center za ravnanje z odpadki. "Vse odpadke, ki bodo še koristni, bodo pobirali iz mešanih zabojnikov in jih reciklirali," je napovedal Nemec.

Kakor koli, stanovalcem v naseljih z manj kot 300 prebivalci ne preostane drugega, kot da odpadke ločujejo v njim najbližjih zbiralnicah, kar gotovo ni najbolj spodbudno, saj je še vseeno lažje odpadke zapakirati v eno vrečo za smeti in jo odvreči v navaden zabojnik, kot pa ločeno zbrane odpadke voziti nekam drugam. V Snagi sicer pravijo, da so ekološko usmerjeni, zato so za območja z razpršeno poselitvijo predvideli sistem zbiranja z barvnimi vrečkami oziroma v obliki mini zbirnih centrov. "V obeh primerih bi potrebovali pomoč lokalne skupnosti, ki bi nam z zagotovitvijo zaprtega prostora za odlaganje ločenih frakcij ali zemljišča za postavitev zbirnega centra omogočila vzpostavitev takega sistema," pojasnjujejo v podjetju.

Predlog o ločevanju odpadkov po barvnih vrečkah je tako Snaga naslovila tudi na četrtno skupnost (ČS) Sostro, kamor spada Malo Trebeljevo, in sicer po tem, ko so krajani že zaprosili za ekološke otoke. "Imeli so idejo o zbiranju odpadkov v vrečkah, vendar to ne pride v poštev, ker se potem v enem zabojniku vse pomeša," je pojasnil predsednik ČS Sostro Janez Moškrič in nadaljeval, da je zanje edina rešitev ekološki otok. Da bi izpusti tovornjakov okolju povzročili več škode kot koristi, pa je označil kot izgovor. "Potrebovali bi večje zabojnike ali več manjših. Ljudje s hribov zdaj odpadke vozijo v zbiralnike na Litijski cesti," je še dodal Moškrič in poudaril, da bi morali hribovite dele obravnavati enako kot urbane dele Ljubljane.

Zabojniki se hitro napolnijo

V prestolnici je za ločeno zbiranje odpadkov na voljo 1530 ekoloških otokov oziroma zbiralnic, vendar se tudi občani urbanih delov mesta pogosto soočajo s prenapolnjenimi zabojniki. Tako Snago prek spletnega servisa Pobude meščanov večkrat zaprosijo za dodatne zabojnike ali pogostejši odvoz odpadkov. Če ugotovijo, da so zabojniki res preobremenjeni, povečajo pogostost praznjenja, v kolikor tudi to ne zadostuje, pa skušajo poiskati še dodatno lokacijo za zbiralnico. Pogostost praznjenja zabojnikov je sicer odvisna od poselitve. Tako odpadke iz ožjega mestnega središča odvažajo trikrat tedensko, iz predelov blokovske gradnje dvakrat tedensko, iz primestnih naselij pa enkrat na teden.