Igor Kaučič: Zaradi poslanske imunitete bo Srečko Prijatelj lahko še naprej poslanec

Srečko Prijatelj (Foto: Luka Cjuha)

Po Kaučičevem je pri poslanski imuniteti potrebno razlikovati med materialno in procesno imuniteto. Pri materialni oziroma t.i. absolutni imuniteti poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga izreče v državnem zboru. Pri procesni imuniteti pa gre za dejanja, ki jih poslanec stori zunaj opravljanja poslanske funkcije, njen namen pa je zagotoviti nemoteno delo državnega zbora. Pri tem ne gre za osebni privilegij, kot se pogosto napačno razume, pojasnjuje Kaučič, ampak za to, da lahko poslanec še vedno dela v parlamentu, obiskuje seje in podobno.

Na vprašanje, zakaj se zadeva vseeno obravnava v državnem zboru, kljub temu, da se Prijatelj, ki je v priporu zaradi suma kaznivih dejanj izsiljevanja ter nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov, ne sklicuje na imuniteto, je Kaučič povedal, da je v okviru tega potrebno razlikovati med tremi različnimi situacijami, in sicer, ko se poslanec sklicuje na imuniteto, ko se nanjo ne sklicuje in ko je poslanec zaloten na kraju kaznivega dejanja, za katerega je predpisana zaporna kazen nad pet let.

Po besedah Kaučiča v primeru Prijatelja ni pomembno, ali se poslanec sklicuje na imuniteto ali ne, saj je bil zaloten pri kaznivem dejanju. Ustava dopušča, da lahko zoper njega odredijo pripor brez dovoljenja DZ, navaja.

Ko je poslanec priprt, mora sodišče obvestiti DZ, da je poslanec v priporu. Ustava omogoča, da se DZ o tem opredeli in potem prizna imuniteto ali ne. Dodal je, da ne ve, na kaj se je nanašalo obvestilo sodišča. Lahko se je nanašalo na imuniteto v zvezi s priporom ali pa se je nanašalo na imuniteto v zvezi z začetkom kazenskega postopka. Smiselno bi po njegovem bilo, da je sodišče zaprosilo tudi glede začetka kazenskega postopka, o lahko državni zbor odloča kasneje, navaja. V primeru, da postopek ne bo končan, bo Prijatelj opravljal funkcijo do konca mandata.