Brezigarjeva združila Kresalovo in Golobiča proti predsedniku vlade

Od enajstih vodij okrožnih državnih tožilstev, ki so se januarja z Brezigarjevo udeležili sestanka pri ministru Zalarju, so pismo podpore podpisali trije. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)

Kresalova in Golobič sta prepričana, da je razširjeni kolegij potreben, saj je po njunem mnenju zaradi protiustavnega in nezakonitega delovanja, ki ga pri generalni državni tožilki v zadevi Baričevič ugotavlja pravosodni minister, potreben resen razmislek o spremembah v vrhu tožilstva, v postopek razrešitve generalne državne tožilke pa sta vključena tako vlada kot parlament.

Zares in LDS vztrajajo, da mora Barbara Brezigar zaradi protiustavnih in protizakonitih posegov v delo tožilcev zapustiti položaj prve tožilke in pričakujejo, da bo vlada v četrtek predlog pravosodnega ministra Aleša Zalarja za njeno razrešitev sprejela. Kot smo poročali, je prvak Zares Gregor Golobič na zadnji seji vlade celo napovedal, da bodo v primeru, da do razrešitve Brezigarjeve ne bi prišlo, sklicali sestanek organov stranke, na katerem bi odločali o vztrajanju v koaliciji. K odhodu Brezigarjeve se po naših informacijah nagiba tudi večina poslancev SD.

A premier očitno možnosti, da bi o Brezigarjevi vlada odločala že v četrtek, ni naklonjen, saj je skupni sestanek z njo in Zalarjem sklical šele za petek. To v LDS ocenjujejo kot namerno zavlačevanje, zato naj bi na današnjem kolegiju predlagali, da do srečanja pride še pred četrtkovo sejo vlade.
Premier Borut Pahor pa se po naših informacijah po včerajšnjem prejemu pisem podpore Barbari Brezigar, ki so jih poslali nekateri tožilci, še bolj nagiba k poskusu umirjanja zadeve in zavzema za to, da Brezigarjeva ostane.

Pisma podpore Brezigarjevi

Devet tožilcev – šest vodij oddelkov in skupin pri vrhovnem državnem tožilstvu ter tri vodje okrožnih državnih tožilstev – se je namreč podpisalo pod pet pisem s povsem enako vsebino. V njih predsedniku vlade »kot dolgoletni pravosodni funkcionarji z vso strokovno odgovornostjo sporočamo svoje prepričanje«, da gre v obeh v javnosti obravnavanih primerih (katera sta ta dva primera, ne navajajo, očitno pa poleg zadeve Baričevič mislijo tudi na odločanje o pregonu finskega novinarja Magnusa Berglunda), v katerih se generalni državni tožilki in vodjem državnih tožilstev očita protiustavno in nezakonito ravnanje, za izvajanje zakonskih pristojnosti zaradi izpolnitve ustavne naloge pregona storilcev kaznivih dejanj. Cilj takšnega ravnanja je po njihovih navedbah zagotoviti učinkovito preiskavo in predložitev zadeve sodišču in ne za ravnanja, ki to ovirajo. »V obeh primerih gre za odprti kazenski zadevi in notranje poslovanje državnotožilske organizacije in s tem za izključno pristojnost odločanja znotraj državnega tožilstva, ne pa za politično vprašanje,« lahko preberemo v vseh petih pismih, pod katera so podpisani posamezni tožilci oziroma skupine tožilcev.

Žgajnarjeva pri Pahorju

Kljub povsem identični vsebini pa Marjetka Raušl Lesjak, tiskovna predstavnica tožilstva, pravi, da nič ne ve o usklajeni akciji pošiljanja pisem podpore. Izvedeli smo tudi, da je bila včeraj na sestanku pri premierju Pahorju vodja posebne skupine, tožilka Blanka Žgajnar. Povedala nam je, da je do sestanka prišlo na njeno pobudo in da sta govorila o aktualnih zadevah, podrobnosti pa ni razkrila.
Med podpisniki pisma podpore Barbari Brezigar zaenkrat ni nobenega tožilca iz kazenskega oddelka pri vrhovnem tožilstvu. Ta oddelek vodi Mirko Vrtačnik, ki je sicer tudi namestnik Brezigarjeve. Pismo in število podpisnikov zaenkrat kaže, da se pod podporo Brezigarjevi (še) ni podpisala večina tožilskih vodij, predvsem pa ne večina tožilstev. Tožilci, s katerimi smo včeraj govorili, tudi niso vedeli, da se zbirajo podpisi, zaenkrat pa podpisniki prihajajo zgolj iz vrst najožjih zaupnikov Brezigarjeve, ki so v tožilski organizaciji praviloma zasedli sedanje funkcije v mandatu Brezigarjeve.

Minister Aleš Zalar nam je včeraj dejal, da pismo podpore Brezigarjevi za njegovo odločitev nima nobene omembe vredne teže. Podpisniki po njegovem prepričanju sploh ne vedo, o čem so izrekali svoje mnenje, saj govorijo o dveh zadevah, on pa je govoril o eni. Prav tako govorijo, da se vodjem tožilstva očitajo nezakonitosti, čeprav je nezakonitosti očital samo Barbari Brezigar. Ne ve torej, kaj je bilo podpisnikom v resnici predstavljeno. Poleg tega pisma ni podpisala večina vodij okrožnih tožilstev in nekateri vodje oddelkov na vrhovnem tožilstvu, kar kaže na hud notranji razkol v tožilstvu, ki je posledica nemogočega stanja. Pa tudi na to, da se velik del tožilstva solidarizira z ravnanjem tožilke Branke Zobec Hrastar, ker je upala opozoriti na ta problem.

Številke s tožilstva:

174 tožilcev je po letnem poročilu 2008 zaposlenih na tožilstvu,

9 tožilcev je podpisalo pismo podpore Barbari Brezigar,

vsi podpisniki imajo vodstvene funkcije,

šest podpisnikov je vodij oddelkov oz. skupin pri vrhovnem tožilstvu (vseh oddelkov in skupin je 11),

trije podpisniki so vodje okrožnih tožilstev (vseh okrožnih tožilstev je 11).

Kateri tožilci so podpisali pismo

Sanja Javor Pajenk, vodja oddelka za državnotožilski nadzor pri VDT

Savica Pureber, vodja pritožbenega oddelka pri VDT

Silvij Šinkovec, vodja strokovnega centra pri VDT

Aleš Butala, vodja pravno-informacijskega centra pri VDT

Blanka Žgajnar, vodja skupine za pregon organiziranega kriminala

Dragica Kotnik, vodja specializiranega oddelka pri skupini

Branka Oven, vodja ODT Nova Gorica

Žarko Bejek, vodja ODT Murska Sobota

Irena Kuzma, vodja ODT Kranj