Kozjaške bitke zoper daljnovod

V neškodljivost daljnovoda jih ne zmorejo prepričati niti strokovne študije, ki jih je naročilo ministrstvo za okolje in prostor. Zato se še vedno najbolj nagibajo k predlogu, po katerem bi daljnovod vkopali po obstoječi trasi. To pa ni všeč naložbeniku Dravskim elektrarnam Maribor (DEM), saj bi projekt podražilo za več deset milijonov evrov.

Naj naložba na Štajerskem

Gradnji načrtovane Črpalne elektrarne (ČHE) Kozjak krajani ne nasprotujejo, saj se strinjajo s tem, da je ta 400 milijonov evrov težka naložba pomemben in smotrn energetski projekt. Moti pa jih način povezave bodoče elektrarne z elektrodistribucijskim omrežjem, po katerem naj bi visokonapetostni daljnovod, speljan po 70 daljnovodnih stebrih, prečkal Kozjak, pri Hrenci pa naj bi se priključil daljnovodu, ki povezuje Maribor z Avstrijo.

Zato so krajani že leta 2008 ob razgrnitvi načrta trase 400 kilovoltnega daljnovoda nemudoma organizirali tri civilne iniciative (ki so se pred nedavnim združile v ekološko društvo) in so v poznejših mesecih zbrali več kot 8000 podpisov solidarnosti z njihovimi zahtevami, da naj se daljnovod vkoplje v zemljo. Pri teh prizadevanjih jih podpirajo tudi mariborski mestni svetniki, ki so na zadnji seji sprejeli sklep, s katerim zapovedujejo podzemno polaganje daljnovoda za ČHE Kozjak.

Odprti dialog s krajani

Vodstvo dravskih elektrarn je potem umirilo prejšnjo vsiljivost svojega pristopa in se je skušalo maksimalno zbližati s prestrašenimi prebivalci goric pri Mariboru. Iz DEM so že sporočili, da bodo prihodnji dve leti optimizirali načrtovano traso daljnovoda in v tem času opravili individualne pogovore z vsemi prizadetimi prebivalci Kozjaka. "Pozdravljamo odločitev, da so svoje študije, v katerih so prvič predvideli možnost kabliranja, predstavili splošni javnosti," je poudaril Borut Jakovac iz Civilne iniciative Kozjak. "Če bi že takoj ubrali odprto obliko komunikacije, ne pa da so se projekta lotili 'po domače', bi zdaj že mogoče gradili elektrarno."

Ne preseneča pa Jakovca to, da se te študije, ki jih je naročil MOP, bolj ko ne naklonjene naložbenikovim načrtom. Minuli torek so javnosti predstavili te študije, ki so jih izdelali na inštitutu za energetiko mariborske fakultete za elektrotehniko (FERI) in na ljubljanskem elektroinštitutu Milana Vidmarja (EIMV). Dodani pa sta jim bili še simulacija vplivov na krajino ter analiza ranljivosti prostora.

Potencialno tvegano sevanje

Iz teh študij izhaja stališče, da kablovod naj ne bi prinašal prednosti pred daljnovodom, bi pa bil občutno dražji. "Študiji pa tudi dopuščata sklep, da vkopan kablovod nikakor ni slabša rešitev," ugotavlja Jakovac, ki dodaja, da so avtorji študij marsikaj, kar govori v prid kablovodom, zamolčali. Recimo to, da Danska vse nove električne daljnovode umešča izključno na obstoječih trasah, na neobstoječih pa dopušča samo vkopano kabliranje. "Hkrati se ne morem strinjati s stališčem Jožeta Voršiča, ki je avtor ene od predstavljenih študij in ki trdi, da so kablovodi nezanesljivi in problematični. Če je to res, ne vem, zakaj jih potem polagajo mnogo bolj razvite države, kot je Slovenija."

Ne strinja se Jakovac tudi z vztrajanjem elektrotehnikov pri trditvi, da izmenično magnetno in električno sevanje ni zdravju škodljivo. Pri tem med drugim opominja na brošuro Elektrika in zdravje, ki jo je izdal Projektni forum EMS. V njej je med drugim podatek o znanstvenih študijah o otrocih, ki so bili dlje časa izpostavljeni magnetnim poljem s povprečnimi vrednostmi nad 0,4 mikrotesle, kar je precej pod slovenskimi mejnimi vrednostmi. Te študije so razkrile rahlo, toda opazno povečano tveganja, da utegne otrok oboleti za levkemijo. Mednarodna agencija za raziskovanje raka je zato nizkofrekvenčna magnetna polja uvrstila med možno kancerogeno ogrožanje ljudi.

Elektrarniška civilna protiiniciativa

Debata okoli (ne)smotrnosti izgradnje daljnovoda čez Kozjak je začetek meseca spodbudila ustanovitev še ene civilne iniciative, ki pa se po svojih stališčih bistveno razlikuje od obstoječih. Iniciativo Za ČHE Kozjak je ustanovil sindikat, svet delavcev ter upokojenci Dravskih elektrarn Maribor, ki je investitorica črpalne elektrarne. "Po našem mnenju je vse prevečkrat moč zaznati nasprotovanja projektu, ki ne temeljijo na strokovnih dejstvih. Poudarjamo, da obstajajo strokovna merila in zakoni, ki natančno omejujejo posege v prostor. Stališče

Načrt, star več kot 30 let

Zamisel o gradnji črpalne elektrarne na Kozjaku, ki bi bila v bistvu nekakšno vodno skladišče električne energije, je stara že več kot 35 let. V času presežkov bi vodo črpali iz Drave v akumulacijsko jezero na Kozjaku, ko bi električne energije primanjkovalo in bi zato dosegala višjo ceno, pa bi vodo spet spuščali skozi turbine v dolino.