Navinškove šole so šole brez hodnikov

(Foto: Anita Vošnjak)

Pravi pa, da nikoli ne bo razumel, "da želijo mestni veljaki zbrisati z obličja osnovno šolo Frana Albrehta, delo znamenitega slovenskega arhitekta Emila Navinška".

Arhitekt Navinšek v strokovni javnosti ni znan le po največjem številu zgrajenih šol, ampak predvsem po svojem prenoviteljskem projektu, tako imenovanem revolucionarnem brezkoridornem arhitekturnem sistemu. Navinškove šole so namreč šole brez hodnikov. In takšna je bila ob nastanku tudi šola Frana Albrehta, ki jo bodo zdaj podrli in na njenem mestu zgradili novo.

ZVKD ni imel pripomb

"Preseneča me, da nekdo po nekaj letih priprav na gradnjo in dozidavo novih osnovnih šol ocenjuje, da ima OŠ Frana Albrehta neprecenljivo arhitekturno dediščino. Če bi to držalo, bi nas morali na to opozoriti vsi člani komisije Zavoda za arhitekturo in prostor Slovenije, s priznanim arhitektom Stankom Kristlom, ki jo je vodil. Na morebitno arhitekturno in siceršnjo vrednost bi nas morali pri pripravi dokumentacije in izdaji soglasij opozoriti tudi na Zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKD)," je prepričan župan Tone Smolnikar. Dodaja, da so prisluhnili opozorilom, da šola ne ustreza statičnim in požarnovarnostnim predpisom in ne izpolnjuje pogojev za sodoben učno-vzgojni proces, predvsem pa so jo v sedemdesetih letih že nadzidali za nadstropje.

V ospredju je varnost učencev

Tudi vodja projekta novogradnje Primož Hočevar izpostavlja, da je bil objekt že dozidan in da njegova prvotna notranjost ni več prepoznavna, saj so v avli uredili garderobe, kabinete in del zbornice... Pa tudi sicer se sprašuje, ali je treba ohraniti vsa, tudi okrnjena dela, ali le vzorčne objekte pomembnih arhitektov? Meni, da je treba misliti tudi na zaposlene in šolarje, ki si zaslužijo primerne pogoje dela in izobraževanja, pa tudi med gradnjo nove šole se jim ne bo treba seliti. "V ospredje postavljam varnost učencev in zaposlenih, učinkovitost zasnove objekta glede na obstoječi kurikulum ter tehnološko in energetsko učinkovitost javnega objekta," pristavlja ravnatelj Rafko Lah.

Konzervatorka Maja Avguštin z ZVKD pa rušitev obžaluje in pojasnjuje, da šola žal ni bila vpisana v register slovenske kulturne dediščine (zavod ni dobil pobude za vpis) in je po prejemu vloge občine, ki je šolo želela porušiti, niso več mogli zaščititi. So pa pravočasno v register vpisali OŠ Toma Brejca, ki je bila v času postopka pridobivanja pogojev za arhitekturni natečaj že vrednotena in v postopku vpisa v register kulturne dediščine. Arhitektura te je značilna za čas med obema vojnama, stavba je štirietažna s kamnitim vhodnim mostovžem ter portalom s klesanim reliefom.

Prepočasna zaščita

Maruša Zorec s fakultete za arhitekturo opozarja, da so institucije, ki bi morale poskrbeti za varovanje in zaščito sodobne arhitekturne dediščine, prepočasne in tudi zaradi njih izgubljamo vse preveč kakovostnih del. Saša Lavrinc iz ZVKD Kranj pojasnjuje, da po službeni dolžnosti vrednotijo objekte, ki so po 50 ali 60 letih od nastanka značilni predstavniki načina gradnje, življenja in oblikovanja določenega obdobja. To obdobje pa za šole tipa OŠ Frana Albrehta šele prihaja in dodaja, da objekti osnovnih šol večinoma niso ogroženi, saj so še vedno v svoji prvotni rabi. Med pomembnimi deli, ki smo jih v zadnjih desetletjih že zapravili, pa se pogosto omenjajo tudi Kozlerjeva palača, Učne delavnice v Ljubljani, v Kranjski Gori hotel Prisank, OŠ Pinka Tomažiča na Bonifiki v Kopru...