Vsako zavlačevanje ureditve statusa izbrisanih je protiustavno

(Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika)

Bolj natančno povedano, trdijo, da bi z referendumom prišlo do nadaljevanja večletnega neustavnega stanja, ki je nastal z zavlačevanjem uresničitve odločbe ustavnega sodišča iz leta 2003. Ustavno sodišče je takrat državnemu zboru naložilo, da nepravilnosti oziroma pravne praznine v zakonu o tujcih odpravi v pol leta. Tako kratek rok nakazuje, kako pomembne so se nepravilnosti zdele ustavnemu sodišču. Že tako šest let in pol trajajoče neustavno stanje bi se podaljšalo že s pripravami na zahtevani referendum, ker v tem času zakon ne bi veljal. Če pa bi volilci na referendumu odločili, naj prejšnji teden v parlamentu v skladu z odločbo ustavnega sodišča izglasovani zakon, s katerim bodo izbrisani lahko uredili svoj status, ne velja, bi se protiustavno stanje lahko podaljšalo za več kot leto dni. Po našem pravnem redu mora namreč miniti vsaj leto dni po referendumu, da se lahko namesto razveljavljenega začne pripravljati nov zakon o izbrisanih.

V nasprotju z ustavo si izbrisani torej do takrat ne bi mogli urediti svojega statusa stalnega bivanja v Sloveniji. Enako velja za njihove otroke, ki so se rodili v Sloveniji, s čimer bi bili kršeni 2., 8., 14. in 153. člen ustave, ki govorijo o tem, da morajo biti vsi naši predpisi usklajeni z mednarodnimi pogodbami, kot je na primer konvencija o otrokovih pravicah. Ob tem pripravljalci predloga za ustavno presojo referenduma o izbrisanih trdijo, da vsebinski razlogi poslancev SDS in SNS za referendum ne držijo. Dodatni razlogi za to, da se omenjeni referendum ne izvede, so tudi v pravilu, da se o presojah ustavnega sodišča ne more glasovati na referendumu, kakor tudi ne o tem, ali odločbe ustavnega sodišča izvršiti ali ne. Še več, že samo nespoštovanje odločb ustavnega sodišča pomeni kršitev ustavnega načela o pravni državi.