V javni razpravi predlog zakona o javni agenciji za javno naročanje

Irma Pavlinič Krebs (Foto: Luka Cjuha)

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da so zakon pripravili na podlagi pregleda sistema javnega naročanja in analize njegovih pomanjkljivosti.

Z novo agencijo za javno naročanje želijo po besedah ministrice omogočiti, da bodo blago in storitve za potrebe delovanja države in drugih javnih subjektov cenejše. Trg javnih naročil želijo odpreti širšemu krogu potencialnih ponudnikov, javnim naročnikom pa želijo pri oddaji naročil nuditi podporo, saj predvsem manjši nimajo dovolj prakse in za to niso dovolj usposobljeni.

Med glavnimi cilji ministrica navaja centralizacijo javnih naročil. V Sloveniji po njenih navedbah letno oddamo 209.551 javnih naročil v vrednosti prek 4,4 milijarde evrov, kar predstavlja 12,98 odstotka BDP. Precejšen del teh naročil, v vrednosti prek 700 milijonov evrov, oddajo organi državne uprave, torej ministrstva, organi v sestavi, vladne službe in upravne enote.

Vsak od neposrednih proračunskih uporabnikov naročila oddaja samostojno, postopkov skupnega javnega naročanja je trenutno 12. Kot je opozorila ministrica, pa skupna javna naročila pomenijo velik prihranek - vsako leto od sedem do devet milijonov evrov, odvisno od uporabe storitev in števila oddanih naročil.

Z agencijo za javno naročanje bi lahko to številko vsaj podvojili, je dejal vodja službe za javna naročila na ministrstvu za javno upravo Sašo Matas. Agencija bi namreč izvajala skupno javno naročanje za organe državne uprave. Predmete skupnih javnih naročil pa bi določila vlada z uredbo.

Za organe državne uprave bi agencija izvajala tudi javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti za objavo na portalu Evropske skupnosti. Vzpostavila, upravljala in vzdrževala naj bi informacijski sistem za kataloško naročanje organov državne uprave in lokalnih skupnosti.

Pripravljala naj bi vzorčno razpisno dokumentacijo za tipične vrste javnih naročil, kar bi bilo v pomoč predvsem manj veščim naročnikom. Ob tem je med nalogami agencije tudi skrb za prenos dobrih praks ter za implementacijo zelenega javnega naročanja in vzpostavitev ter skrb za bazo tržnih informacij za tipske predmete naročil.

Agencija bi po besedah Pavlinič Krebsove naloge prevzemala postopoma. V prvem letu bi se predvsem okrepilo skupno javno naročanje in vzpostavil elektronski spletni katalog, s čimer bi se znižali stroški javne porabe. V letu 2012 pa bi agencija začela voditi postopke tistih javnih naročil, ki presegajo mejne vrednosti za objavo na portalu Evropskih skupnosti.

Nanjo bi prešli zaposleni, ki v organih državne uprave zdaj opravljajo tiste naloge, ki bodo na agencijo prenesene. Predvideno je, da bi šlo v prvem letu za 32 do 35 zaposlenih, v drugem letu še okoli 50, je navedel Matas. Poleg zaposlenih pa bi agencija prevzela tudi opremo in pravice proračunske uporabe.

Sicer pa je vlada na področju javnega naročanja že sprejela nekatere ukrepe. Med drugim je vse organe državne uprave zavezala k obvezni objavi vseh naročil nad 10.000 evri, tudi t.i. naročil malih vrednosti, kar je povzročilo takojšen prihranek in precej večjo transparentnost naročil, pravi ministrica. Prihranek, skupno 24,5 milijona evrov, je prineslo tudi zniževanje obstoječih pogodbenih obveznosti, potem ko so morali organi državne uprave preveriti že sklenjene pogodbe in znižati stroške.