Premier Pahor med študenti. (fotografija je simbolična) (Foto: Bojan Velikonja)
Skupina okoli 150 predstavnikov študentskih klubov želi vladne predstavnike opozoriti, da je zakon o malem delu slabo in pavšalno pripravljen, brez dialoga z mladimi, je v izjavi za javnost pojasnil predsednik zveze Študentskih klubov Slovenije Marko Funkl. Pred vladnim poslopjem jih je sprejel premier Pahor ter od njih v dar dobil paket kokošjih jajc.
Jajca zato, ker ima Slovenija obris kokoške, ki je tudi v grbu zveze Študentskih klubov Slovenije. "To so plodna jajca iz cele Slovenije in želimo, da so taka še naprej in jih naslednjič ne bo treba prinesti v kakšni drugi obliki," je dejal Funkl.
Pahorja so opozorili, da je vlada v predlogu zakona o malem delu pozabila na študentske klube, ki po njihovem dobro delajo
Ne želijo si namreč, "da vsi projekti v lokalnem okolju propadejo, ker financiranja zanje ne bo več".
Predlog zakona o malem delu je po mnenju predstavnikov klubov slab zlasti za študenta, saj "se z njim jemlje kar nekaj pravic". Funkl je Pahorja opozoril, da je "študentsko delo trenutno socialni korektiv, ki ga potrebujemo, dokler ne dobimo novih štipendij, dovolj postelj in dokler ne uredijo ostalih socialnih transferjev".
Premier je zbranim študentom dejal, da je pogovor prvi razlog, da pridejo do pametne rešitve. Pojasnil je, da se je s študenti srečal že v petek in se bo še, pričakuje pa, da bodo poskušali rešitve najti konstruktivno.
"Kar je vaš interes, je verjetno tudi naš in to je, da čim prej doštudirate in da dobite dostojno plačo za začetek vašega dela," je dejal premier. Problem po njegovih besedah pa je, da se študentom sedaj bolj izplača delati, kot hitro doštudirati. Slabo je, "da je treba študentu misliti zlasti na to, kako bo preživel in ne, kako bo doštudiral".
Hkrati se je Pahor strinjal z vzkliki v množici, da študentje za študij potrebujejo denar
Kot je dejal, je bil tudi sam študent in je tako protestiral. "Če želimo kaj doseči, pa se moramo med seboj spoštovati, moramo se pogovarjati. Vaša študentska organizacija je vabljena k dialogu in prosim, da ga izkoristite," je še dejal Pahor.
Funkl je ob tem premieru dejal, da na strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve "naletijo na gluha ušesa". Premier pa je pozval, da je treba razumeti njegovo nalogo, da mora nekatere spremembe, ki so jih napovedali, izpeljati.
Shoda se je udeležila tudi predsednica Študentske organizacije Slovenije Katja Šoba. Če bo šel zakon naprej v taki obliki, zagotavlja, da "lahko pričakujemo marsikaj". Študente po njenih besedah moti predvsem postopek, kako je prišlo do predloga zakona, tudi na nerealnih podatkih, brez analiz in brez dialoga.
Katja Šoba je pojasnila, da so od študentskega dela odvisni praktično vsi študentje. Ena tretjina študentov pa brez dela sploh ne bi mogla študirati.
Podmladek LDS opozarja na nujnost prenove štipendijske politike
V Mladi liberalni demokraciji so glede predloga zakona o malem delu zapisali, da sicer podpirajo reforme na področju študentskega dela, hkrati pa opozarjajo na nujnost prenove štipendijske politike. Obenem predlagajo dvig omejitve števila ur v okviru predloga zakona ter da se premisli o smiselnosti omejitve zgornje vrednosti urne postavke.
Kot je dejal predsednik podmladka LDS Borut Cink, je predlog sprememb na področju razdeljevanja dajatev iz naslova malega dela zagotovo pozitiven v delu, ko govori o povečevanju sredstev za štipendijski sklad. Vprašanja pa se jim zastavljajo glede razdeljevanja preostalih štirih odstotkov. "Predvsem pogrešamo podporo iz naslova omenjenih štiriodstotnih dajatev, ki bi bila namenjena krepitvi celotnega mladinskega sektorja in mladinskih organizacij," je še dejal.
Sicer v se Mladi liberalni demokraciji tudi sprašujejo o smiselnosti plačevanja zdravstvenega zavarovanja za študente, ki bodo opravljali malo delo, saj ti že imajo urejeno zdravstveno zavarovanje do 26. leta.
Predlog zakona o malem delu prinaša 29,5-odstotno obdavčitev študentskega dela in njegovo omejitev na 728 ur letno, je na predstavitvi predloga v petek povedal minister Svetlik. Priložnostno delo, tudi študentsko, se bo po predlogu štelo v delovno dobo. Bruto prejemek za opravljeno delo ne bo smel biti nižji od 3,50 evra in ne višji od osmih evrov.
Štiri odstotke dajatev, ustvarjenih z malim delom dijakov in študentov, se po predlogu nameni za delovanje Študentske organizacije Slovenije in za financiranje projektov, namenjenih obštudijskim dejavnostim dijakov in študentov, je objavljeno na spletni strani ministrstva za delo.
Pri tem so predvideli prehodno obdobje do leta 2013, ko se bodo sredstva za delovanje ŠOS zmanjševala s štirih na dva odstotka. ŠOS po trenutnem sistemu prejema 4,5 odstotka dajatve, je še objavilo ministrstvo.
Dnevnik.si












































Komentarji