Papež Benedikt XVI. je za novega celjskega škofa imenoval Stanislava Lipovška

Stanislav Lipovšek (Foto: Marko Pigac)

V današnjem pozdravnem nagovoru je Lipovšek poudaril, da je njegova prva misel "zahvala Bogu, ki ga je poklical v duhovniško in sedaj še v škofovsko službo", pa tudi apostolskemu nunciju in papežu Benediktu XVI. za zaupanje, s katerim ga je poklical v to službo. Zahvaljuje pa se tudi Mariborčanom, saj je v štajerski prestolnici deloval 34 let.

Lipovšek se po svojih skromnih močeh in z vsem srcem se želi posvetiti in vključiti v delo, ki ga obsega škofovska služba v krajevni Cerkvi, celjski škofiji ter Slovenski škofovski konferenci. Službe v celjski škofiji se veseli, z njo pa ga veže vrsta prijateljskih vezi, je poudaril.

Ob današnjem zasedanju Slovenske škofovske konference (SŠK) v Novem mestu je njen predsednik in nadškof Anton Stres priznanemu restavratorju in rezbarju iz Žužemberka Mihi Leganu za prispevek pri ohranjanju slovenske sakralne in kulturne dediščine po vseh slovenskih škofijah podelil odličje sv. Cirila in Metoda.

Kot ob imenovanju Lipovška pojasnjujejo v tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference (SŠK), škofje s škofovskim posvečenjem sprejmejo posvečevalno, učiteljsko in vodstveno službo. Škofe imenuje ali zakonito izvoljene potrdi papež. Kdor je povzdignjen v škofovstvo, prevzame škofijo v treh mesecih po prejemu apostolskega pisma.

Krajevni škof vsakih pet let papežu poda poročilo o stanju škofije, ki mu je zaupana, v obliki in času, ki ga določi Apostolski sedež. Zakonik cerkvenega prava pa narekuje, da je "krajevni škof, ki je izpolnil petinsedemdeseto leto starosti, naprošen, naj da odpoved službi papežu, ki bo po presoji vseh razmer ukrepal." Škofovski sedež se izprazni s smrtjo krajevnega škofa, z odpovedjo, ki jo je rimski papež sprejel, s premestitvijo ali z odvzemom.

Po podatkih SŠK celjska škofija obsega 11 dekanij, 111 župnij in ima okrog 287.529 prebivalcev, od tega 81,9 odstotka ali 235.367 katoličanov. Povprečna župnija ima 2.500 prebivalcev.

Ko je papež Benedikt XVI. 7. aprila 2006 ustanovil tri nove škofije v Cerkvi na Slovenskem, je ustanovil tudi škofijo Celje. Za prvega škofa v Celju je bil imenovan Anton Stres, ki pa je bil leta 2009 imenovan za nadškofa pomočnika mariborskemu nadškofu, ob koncu leta pa za novega ljubljanskega nadškofa, s čimer je bil sedež novoustanovljene škofije izpraznjen. Danes je papež za drugega škofa celjske škofije imenoval Stanislava Lipovška.

Lipovškovo pastoralno delovanje zaznamuje velika odprtost do drugače mislečih

Novi celjski škof Stanislav Lipovšek, ki bo v to službo umeščen 24. aprila, je doktor liturgike, predavatelj, pastoralni delavec in eden glavnih organizatorjev obeh obiskov papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, so zapisali v Slovenski škofovski konferenci. Kot navajajo, Lipovškovo pastoralno delovanje zaznamuje velika odprtost do drugače mislečih.

Stanislav Lipovšek se je rodil 10. julija 1943 v Vojniku. Leta 1962 je vstopil v bogoslovno semenišče v Ljubljani in začel s študijem teologije. Po mašniškem posvečenju 29. junija 1968 je odšel v mestno župnijo sv. Danijela v Celje, kjer je bil kaplan do leta 1972. Takrat ga je mariborski škof Maksimiljan Držečnik poslal na podiplomski študij liturgike na papeškem visokošolskem zavodu sv. Anzelma v Rim, kjer je leta 1976 pridobil naziv doktorja liturgike.

Po vrnitvi iz Rima je bil imenovan za župnijskega upravitelja župnije Device Marije v Brezju - Maribor. To službo je opravljal do leta 1981. Leta 1978 je postal asistent in leta 1980 višji predavatelj za liturgiko na Teološki fakulteti v Mariboru. Asistent je bil do leta 1994, nato pa je na isti fakulteti ostal honorarni profesor do leta 1998. Predaval je tudi na Škofijski orglarski šoli v Mariboru.

Leta 1982 je bil imenovan za stolnega kanonika in župnika - vikarja, leta 1984 pa za stolnega župnika v Mariboru. Leta 1983 je bil imenovan za izrednega birmovalca in člana Zbora svetovalcev Mariborske škofije, nato leta 1996 za tajnika Škofijskega odbora za pripravo papeževega obiska, leta 1999 pa za glavnega tajnika odbora Slovenske škofovske konference za pripravo papeževega obiska in beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška.

Od leta 1999 je bil kanonik penitenciarij, član nadškofijske komisije za cerkveno umetnost in vodja nadškofijske komisije za liturgijo in cerkveno glasbo. Leta 2001 je prejel častni naslov monsignorja, leta 2004 pa je prevzel še službo naddekana mariborskega naddekanata.

Kot pastoralni delavec je za duhovno prenovo župnije vsakih deset let organiziral ljudski misijon (1989, 1999, 2009), tridnevnice in druge pastoralno-liturgične prireditve. Veliko truda je vložil v pripravo prvega (1996) in drugega (1999) papeževega obiska v Mariboru.

V prepričanju, da so procesije javna izpoved vere, je v župniji uvedel velikonočno procesijo po Slomškovem trgu, božično polnočnico, v postnem času križev pot po mariborskih ulicah na Kalvarijo in leta 2009 procesijo Svetega Rešnjega telesa po mestnih ulicah.

Njegovo pastoralno delovanje zaznamuje velika odprtost do drugače mislečih, predvsem do ekumenskega dela in zbliževanja s pravoslavnimi in evangeličanskimi kristjani, so še zapisali na Slovenski škofovski konferenci.