Pred novo sezono ribiči čistili brežine

(Foto: Jani Alič)

Tolminska ribiška družina je namreč pripravila tradicionalno čistilno akcijo pred odprtjem ribiške sezone, ki se začne 1. aprila. Vsak, ki se je akcije udeležil, je bil nagrajen z dvema dodatnima ribolovnima dnevoma zase ali za svojega gosta.

"Ne smemo si dovoliti, da bi turisti, ki pridejo k nam na ribolov, našli bregove rek, nastlane s polivinilom, odpadnimi gumami in plastenkami. Veliko odpadkov se je nabralo. Samo na revirju Tolmin, ki zajema reko Sočo od Kamnega nedaleč od Tolmina do sotočja s Tolminko, ob jezeru Most na Soči, na delu Idrijce in Bače smo nabrali za več kot dve toni plastičnih odpadkov, 300 kilogramov železa in 20 gum. Napolnili smo kar 160 velikih plastičnih vreč. Našli smo celo šasijo osebnega avtomobila. Pri odvozu odpadkov nam je pomagala tolminska komunala," je bil zadovoljen koordinator akcije Milan Berlot, sicer tudi predsednik komisije za šport, rekreacijo in delo z mladino pri ribiški družini.

Pisana druščina članov

V preteklem letu je tolminska ribiška družina štela 423 članov in 35 mladincev. Število mladih v zadnjih letih upada. Na novo so sprejeli 25 ribičev. Članstvo je izjemno pisano - poleg slovenskih ribičev so med člani tudi ljubitelji muharjenja iz Italije, teh je kar 120, Nemčije, Avstrije, Anglije in celo Avstralije. "Ribiška družina ima lahko največ 450 članov. Več jih naše vode ne prenesejo. Kolikor je upada, toliko približno jih na leto na novo sprejmemo. Opraviti pa morajo zahteven izpit. Tujci si na svoje stroške najamejo celo tolmača. Za članarino in ribiško dovolilnico, ki dovoljuje 15 ribolovnih dni, je treba odšteti 180 evrov. Tisti, ki pride na novo, mora opraviti tudi 30 ur dodatnega dela," je o pogojih za sprejem razlagal predsednik tolminske ribiške družine Lucijan Rejec in poudaril, da je preteklo leto tudi ribiče zaznamovala kriza. "Bilo je prvo leto, ko smo morali plačati 20.000 evrov koncesije. Temu so se pridružile tudi neugodne vremenske razmere. Zaradi izjemnih količin snega v gorah (samo na Kaninu ga je zapadlo 7 metrov, op. a.) je bila Soča zelo visoka in snežena do začetka julija. Ravno ko smo računali na čudovit september, je prišlo v Trenti do izpiranja krednega usada, ki je Sočo pobelil za ves mesec. Namesto ribolova lipanov na suho muho smo Sočo lahko bolj ali manj samo opazovali. Kljub temu pa smo dosegli nov rekord pri prodaji turističnih ribolovnic."

Finci in Japonci na posoških rekah

Vse več ribičev, še posebej tujcev, se navdušuje za ribolov po sistemu ujemi in spusti. Teh je kar 92 odstotkov. Ti za dnevno ribolovno dovolilnico plačajo 52 evrov. Tisti, ki ribe odnesejo domov, pa morajo odšteti 66 evrov. Največ tujih ribičev prihaja iz Francije, vse več je Fincev, pa tudi Čehi, Japonci, Američani in Južnoafričani se znajdejo na Soči in njenih pritokih. Poleg soške postrvi in lipana lahko lovijo še potočne postrvi, šarenke, križanke, mrene (grbe) in štrkavce (klene).

Medtem ko morajo ribiči za svoj prihod na Sočo plačati, pa si z ribami brez plačila postrežejo kormorani in sive čaplje. Potem ko so jih v preteklosti lahko plenili in pozneje s pokanjem tudi plašili, pa tega letos ne smejo več početi. "Na leto po grobih ocenah ptice odnesejo okoli dve toni rib, še posebej avtohtonih lipanov. Zdaj si pomagamo tako, da morajo naši člani obvezno hoditi na reko, njihova prisotnost pa kormorane in sive ter bele čaplje le odžene. Toda to ni rešitev, saj so jate kormoranov lahko velike tudi po 100 in več ptic," se nad takšnimi odločitvami ministrstva za kmetijstvo čudi predsednik Rejec, ki dodaja, da so veliko ptic, ki so ribiče opazovale z varne razdalje, videli tudi med čistilno akcijo. Tradicija je tudi, da so se in se bodo pojavljali tudi takšni, ki lovijo brez dovolilnic. Te čuvaji sicer preganjajo, vendar pa na leto odnesejo nekaj sto kilogramov rib. Takšnih zastonjkarjev je največ na mostarskem jezeru in reki Nadiži.

Načrtujejo novo ribogojnico

Pri tolminski ribiški družini niso zadovoljni z doseženim in vedno načrtujejo vnaprej. Računali so, da bodo dobili v najem ali prodajo ribogojnico v Kobaridu, ki neslavno propada. Z njo upravlja Zavod za ribištvo iz Ljubljane. Z ministrstvom za kmetijstvo so se Tolminci dogovarjali dve leti, vendar je vse padlo v vodo. Zato so se odločili, da bodo zgradili novo ribogojnico. Za letos načrtujejo odkup zemljišča in pripravo dokumentacije. Za te namene so rezervirali okoli 150.000 evrov. "Vališče imamo v Modreju, ribogojnico s plemensko jato pa na Tolminki. Mladice soške postrvi in lipana smo vlagali v gojitvene potoke in ribolovne vode. Drugim ribiškim družinam in ribogojcem smo prodajali ikre z očmi soške postrvi in mladice, poleg tega pa tudi 220 plemenk soške postrvi in 100 dvoletnih lipanov. Ob koncu leta smo za potrebe letošnje in prihodnjih ribolovnih sezon vzrejali in valili več kot milijon iker in ličink soške postrvi. Plemenska jata je štela 1215 plemenk, od tega 814 soških postrvi, ostalo pa lipana. Plemensko jato bomo letos povečali," je dodal Dušan Jesenšek, strokovnjak za ribogojstvo pri ribiški družini.

Največja ujeta in največja najdena

Največja soška postrv, ki so jo doslej ujeli na Soči na območju ribolovnih voda tolminske ribiške družine (skupno jih imajo 140 kilometrov), je bila dolga 125 centimetrov in je tehtala 22,5 kilograma. Največja najdena riba (mrtva) pa je bila dolga 121 centimetrov in težka 25 kilogramov. Doslej največjo soško postrv so našli na območju ribiške družine Soča pri Anhovem.