Rdeči križ Slovenije: Med prosilci pomoči je vse več družin, v katerih so starši izgubili službo

"V povprečju se je to število v okviru območnih združenj RKS po zadnjih ocenah povečalo za 20 odstotkov, v nekaterih okoljih, kjer so stečaji ali odpuščanja, pa tudi do 70 odstotkov," pravi Pezelj. Navaja še, da trenutno poteka distribucija pomoči v obliki hrane iz EU. (Foto: Jaka Gasar)

Rdeči križ Slovenije (RKS) je v letu 2009 s pomočjo sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij pripravil in razdelil 37.948 humanitarnih paketov, kar pomeni 379,5 tone različne hrane ter 103,8 ton pralnega praška, je v pogovoru za STA povedal generalni sekretar RKS Janez Pezelj.

S pol milijona evrov namenskih sredstev vlade je RKS preko svojih območnih združenj razdelil še 42.250 prehranskih paketov, s pomočjo akcije Lepo je deliti pa še 4975 paketov hrane in pralnega praška. RKS je od Mercatorja prejel dodatnih 250.000 evrov ter tako območnim združenjem zagotovil dodatnih 105 ton različne pomoči, ki jo je prejelo 31.077 socialno ogroženih posameznikov. V "košarah" izbranih 40 prodajaln pa so območna združenja zbrala in razdelila še 9,5 ton pomoči.

RKS je po besedah Pezlja v okviru intervencijskih zalog EU najbolj ogroženim v državi zagotovil približno 2500 ton dodatne pomoči v obliki hrane.

Poleg hrane in pralnega praška pa so območna združenja s pomočjo krajevnih organizacij, različnih donatorjev in sponzorjev zagotovila ter razdelila 269,1 ton dodatne hrane, 113,8 ton različnih higienskih pripomočkov ter več kot 389,6 ton oblačil in obutve.

RKS ob naravnih in drugih nesrečah in izredno težkih družinskih stanjih pomaga tudi z denarjem. V letu 2009 so tako območna združenja RKS z enkratno denarno pomočjo pomagala 26.717 osebam ter v ta namen razdelila 452.709 evrov.

"Območna združenja so sredstva za konkretno pomoč prizadeti družini ali posamezniku zbirala tudi prek namensko vodenih akcij, ki so bile največkrat medijsko podprte," pravi generalni sekretar RKS.

Ob vsem tem pa je RKS iz sklada solidarnosti na nacionalni ravni za primere manjših nesreč (požari, poplave, stečaji) namenil za materialno pomoč ali enkratno denarno pomoč sredstva v skupnem znesku 58.960 evrov.

Vso pomoč je po oceni Pezlja nemogoče ovrednotiti, samo v prehranskih paketih in pralnem prašku je RKS na nacionalni ravni razdelil pomoč v višini 1,3 milijone evrov. V primerjavi z letom 2008 to po besedah Pezlja pomeni v povprečju več kot 100-odstotno povečanje.

Kot je pojasnil, po pomoč ne prihajajo le brezdomci in brezposelni, temveč tudi upokojenci, ki zaradi nizkih pokojnin živijo v revščini, in posamezniki ter družine, ki kljub zaposlitvi ne prejemajo rednega dohodka. Do pomoči so namreč upravičeni tudi tisti, ki jim redni minimalni dohodki ne zadoščajo za preživljanje družin.

Ob tem je Pezelj izpostavil, da sekretarke in sekretarji območnih združenj RKS opažajo vse več eksistenčnih stisk, predvsem pa, da se med prosilce pomoči uvršča vedno več posameznikov in družin, katerih starši so izgubili službo.

Sicer pa v letošnjem evropskem letu boja proti revščini na RKS pripravljajo analizo, ki bo pokazala, kako v kriznih razmerah hitreje pomagati v smislu povezave znanj in moči vseh humanitarnih organizacijah, zlasti pa obeh največjih, ki imata razvejano socialno mrežo, torej RKS in Karitasa.

"Vsekakor nam je vodilo prizadevanje predsednika države Danila Türka, ki nas je sprejel že štirikrat. S skupnimi močmi izboljšujemo stanje," pravi.

Generalni sekretar RKS meni, da si država sicer na najboljše možne načine prizadeva pomagati socialno ogroženim v sedanji krizi, vendar žal ta pomoč ne zadošča, "posebej v tistih prehodnih obdobjih, ko ljudje ostanejo brez dela in podpore".

Pezelj meni, da bi bilo treba predvsem zvišati t.i. merila, ki določajo prag revščine in pravico do podpore. Ob tem bi bilo po njegovem potrebno brez vmesnih obdobij zagotoviti podporo, uvesti moratorij za odplačilo kreditov za ljudi, ki zdaj ne prejemajo plač in izgubljajo službo, ter nadaljevati in nadgraditi sodelovanje z RKS in Karitasom. Izpostavil je tudi potrebo po koordiniranem iskanju virov v okviru posameznih ministrstvih za oblike pomoči za socialno ogrožene, kot so denimo brezplačni delovni zvezki in brezplačne malice.

Na RKS sicer ugotavljajo, da se je število prosilcev pomoči od začetka gospodarske in finančne krize povečalo v vseh okoljih, predvsem tam, kjer je prišlo do stečajev večjih podjetij in posledično brezposelnosti.

"V povprečju se je to število v okviru območnih združenj RKS po zadnjih ocenah povečalo za 20 odstotkov, v nekaterih okoljih, kjer so stečaji ali odpuščanja, pa tudi do 70 odstotkov," pravi Pezelj. Navaja še, da trenutno poteka distribucija pomoči v obliki hrane iz EU.