Rudaš: Vlada se je s sprejetjem programa ukrepov za Rome zadeve lotila resno, čeprav z zamudo

Vlada je v četrtek sprejela dolgo pričakovani nacionalni program ukrepov za Rome za obdobje 2010-2015. Med njegovimi glavnimi cilji so izboljšanje bivalnih razmer in urejanje romskih naselij, izboljšanje izobrazbene strukture Romov, povečanje njihove zaposlenosti in izboljšanje njihovega zdravstvenega varstva. Nacionalni program ukrepov so sprejeli v skladu z zakonom o romski skupnosti, njegovo pripravo je koordiniral urad vlade za narodnosti, sodelovalo pa je več ministrstev. (Foto: Tomaž Skale)

Rudaš je izrazil pričakovanje, da bo vladni program združil tako državno raven kot lokalne skupnosti in nevladne organizacije, zlasti pa romsko skupnost. "Če vseh sektorjev ne bomo uspeli združiti, ukrepi ne bodo dosegli načrtovanega cilja," meni.

Pričakuje, da bo program "zadel jedro romskega vprašanja", to pa sta neizobraženost in brezposelnost. "Do zdaj je bil pristop k reševanju romske problematike napačen, saj so hoteli spremeniti okolje, ne pa človeka. Če pa naj se položaj romske skupnosti res izboljša, se mora spremeniti človek," opozarja.

Romi se morajo po njegovem opozorilu socializirati že v najzgodnejših letih otroštva, da bodo kasneje lahko razumeli norme družbenega sistema in jih dojeli kot pravila.

Treba je začeti že s predšolsko vzgojo, pravi. Morajo se izobraziti in zaposliti, je poudaril. "Romi se morajo spremeniti v takšni smeri, da se bodo čutili tudi kot pripadniki širše skupnosti - ne le kot uživalci pravic, temveč tudi kot izvajalci obveznosti in dolžnosti, ki mu jih nalaga družbeni sistem," je dejal Rudaš.

Vzporedno bo treba po njegovih besedah zagotoviti ustrezne pogoje. Od romskega otroka ne moremo pričakovati enakih učnih uspehov kot od njegovih sovrstnikov, ki živijo v drugačnih razmerah, drugačnem okolju in imajo drugačno vzgojo, pravi. Če pa želimo izboljšati položaj romskega otroka, se morajo spremeniti tudi njegovi starši, je prepričan.

Najprej bi se moralo po njegovem mnenju sicer oblikovati "pozitivno jedro romske skupnosti", ki bi tako na trgu delovne sile kot pri javnih institucijah pokazalo, da so tudi Romi lahko koristen del družbe.

"Stopili smo na pravo pot, vendar je socialna in kulturna razdalja med nami in večinskim prebivalstvom še vedno prevelika. Zato je treba to razdaljo zapolniti tudi s socializacijskimi programi, šolo in vzgojo," pravi. Samo z integracijskimi procesi po njegovem prepričanju ne bo šlo.

"Roma moraš najprej pripraviti do tega, da tvojo pomoč sprejme prostovoljno. Rom po svoji specifiki takoj, ko začuti, da se mu nekaj vsiljuje, dobi odpor in je nadaljnje zbliževanje zelo težavno," pojasnjuje. Romi po njegovem opozorilu zelo težko sprejmejo pomoč od zunaj, tako da je pristop zelo pomemben. "Ko pa ti Rom enkrat zaupa, je to čudovito sodelovanje in zaupanje," pravi.

"Romi imamo notranji čut, ki že ob prvem stiku zazna sočloveka. Zelo pomembna je odkritost in prvi občutek Roma, ko mu ponudiš pomoč," je opozoril Rudaš.