Študentje ogorčeni nad predlogom zakona o malem delu zahtevajo razrešitev Svetlika

Študentje, ki so najglasnejši nasprotniki predloga zakona o malem delu, so se včeraj zbrali pred poslopjem vlade, da bi jasno izrazili svoje ogorčenje in nestrinjanje s predlaganim malim delom. (Foto: Bojan Velikonja)

Več bo dela na črno

Prav zaradi takih primerov študentje ostajajo glavni nasprotnik zakona o malem delu, ki naj bi nadomestilo študentsko delo, to pa bi bilo v obliki, kot ga poznamo danes, ukinjeno. Malo delo bi bilo omejeno na 14 ur dela na teden oziroma 728 ur na leto, urna postavka pa bi bila med 3,5 in 8 evri. Opravljali bi ga tako študentje in dijaki, kot tudi brezposelni in upokojenci, in sicer preko napotnic, delo pa bi posredovale organizacije, izbrane na javnem razpisu, in ne več študentski servisi. Malo delo bi se prav tako štelo v delovno in pokojninsko dobo, ne bi pa bilo upoštevano pri višini pokojnine. Hkrati bi bilo obremenjeno tudi s 16-odstotnimi dajatvami za pokojninsko, invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, delodajalec pa bi še naprej plačeval 14-odstotne koncesijske dajatve, je bistvene poudarke zakona opisal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Prepričan je, da bodo z novim zakonom v veliki meri opravili z delom na črno in sivo ekonomijo.

Nasprotno, da bo dela na črno z uveljavitvijo zakona še bistveno več, so prepričani gostinci. Sodeč po evidenci študentskih servisov največ študentov dela v gostinstvu. Dejan Stupan, ki vodi manjši gostinski lokal v Mariboru, pa pravi, da je več kot polovica natakarjev v njihovem lokalu študentov. "Ob ukinitvi študentskega dela se ne bo povečalo število rednih zaposlitev, saj si večina gostincev tega ne more privoščiti, pač pa bodo natakarji delali na črno," meni. Sicer pa so gostinci tisti, ki se bodo že nekako znašli, meni Gregor Kramberger, vodja natakarjev v treh gostinskih lokalih. "Problem lahko nastane ob počitnicah, saj študentje  takrat računajo na počitniško delo, ki jim omogoča nakup stvari za novo študijsko leto ali pa kakšen dan dopusta več. Sedaj tega ne bo več, saj bodo "svoje dovoljene delovne ure" presegli že med letom," je povedal.

Anomalija ali zdrav sistem?

V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so zato ogorčeni nad tem predlogom zakona, saj bi ta zakon bistveno poslabšal socialni položaj študentov, namreč kar 36 odstotkov jih dela prek študentskega servisa prav zato, da sploh lahko študirajo, je povedala Katja Šoba, predsednica ŠOS. Malo delo bi po njenem pripeljalo do povečanja deleža nestabilnih in atipičnih zaposlitev. Prepričana ostaja, da je študentsko delo v svojem jedru zdrav sistem, ki je potreben le nekaterih popravkov, popolnoma nasprotno, da je študentsko delo preraslo svoj namen in je zdaj zgolj še anomalija, pa meni minister Svetlik. Tako v ŠOS od predsednika vlade Boruta Pahorja zahtevajo razrešitev ministra Svetlika, v Mladi Sloveniji pa pozivajo vlado k umiku predloga tega zakona.

O malem delu:

Janez Drobnič, nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve:

V zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je bilo že leta 2006 definirano in uzakonjeno malo delo, "kratkotrajno delo" ter posodobljeno "osebno dopolnilno delo". Malo delo ni novost in bi ga torej podjetja lahko izvajala že sedaj, zakon pa bi se lahko korigiral le z podzakonskimi akti.

Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije:

Dobro je, da bodo prispevki in davki zajeti tudi pri občasnih oblikah dela, tak zakon pa bi omogočil tudi brezposelnim in upokojencem, da bodo izboljšali svoj socialni položaj. Slabost zakona pa je, da uvaja nižje prispevke in davke ter da obstaja nevarnost nelojalne konkurence redno zaposlenim. Delodajalci bodo izkoristili malo delo za vse manj rednih zaposlitev. V zakon bi bilo smiselno vključiti še posebno podpoglavje, ki bi urejalo pravice in specifike študentskega dela.

Samo Hribar Milič, direktor direktor Gospodarske zbornice Slovenije : Pomembno je, da so vsa dela obdavčena s približno enako stopnjo. Študentsko delo je bilo tako doslej nelojalna konkurenca ostalim oblikam dela, sedaj pa bo malo delo na tem področju prineslo več tržnega reda in ravnovesja ter tem, ki ga bodo opravljali, tudi študentom, zagotovilo večjo socialno varnost. Sicer pa zakon ne bo vplival na povečanje števila zaposlitev, odpira le drugačne oblike dela.